Prvi v Evropi pod cesarjem in danes

Polnih dvanajst dni je pred tremi leti trajalo reševanje ponesrečenca iz jame Riesending v Nemčiji. Najdaljša reševalna akcija pri nas pa je bila leta 1990 na Kaninu, ko so ponesrečenca iz 1030 metrov globoke jame reševali deset dni. Da so jamarski reševalci pripravljeni na takšne napore, skrbijo z rednimi usposabljanji in eno takšnih poteka ta teden na Krasu.

Jamarji so na osemdnevnem usposabljanju preverili tudi 
znanje  navpičnega transporta  ponesrečenca z  vrvmi. Foto: Marica Uršič Zupan
Jamarji so na osemdnevnem usposabljanju preverili tudi znanje navpičnega transporta ponesrečenca z vrvmi. Foto: Marica Uršič Zupan

LIPICA, SEŽANA > “Dvigni! Popusti! Ustavi! Spusti!” Tako so se včeraj v opuščenem kamnolomu pri Lipici pogovarjali udeleženci osemdnevnega temeljnega usposabljanja reševalcev iz jam, ki se ga udeležuje 23 jamarjev in osem inštruktorjev iz desetih držav. Usposabljanje so poenotili jamarski inštruktorji iz Slovenije, namenjeno je deželam jugovzhodne Evrope. “Poteka enkrat na leto, letošnje je deveto,” je povedal Janez Melanšek iz Uprave RS za zaščito in reševanje, ki usposabljanje tudi denarno podpira.

Cilj je poenotenje delovanja jamarskih reševalnih služb v državah jugovzhodne Evrope. V primeru nesreč v zahtevnejših jamah bi prav vsaka izmed teh držav potrebovala pomoč druge države, zato je pomembno, da so reševalci poenoteni, saj je tako lahko reševanje steče po najhitrejšem in najboljšem postopku.

Prva evropska ekipa je slovenska

Na ravni Evropske unije pa poenotenih postopkov še ni. A prav zdaj jih pripravljajo v Jamarski zvezi Slovenije. Ta je pred kratkim tudi oblikovala prvo ekipo jamarske reševalne službe, ki deluje na evropski ravni, v sklopu evropske civilne zaščite. Zdaj poskušajo z našo pomočjo podobno ekipo oblikovati še v Italiji in na Hrvaškem.

“Čestitke! Za pripravljanje smernic enotnega delovanje za vso EU in za pobudo za ustanovitev jamarske reševalne enote v okviru evropske civilne zaščite,” je bila med včerajšnjim ogledom usposabljanja zadovoljna ministrica za obrambo Andreja Katič.

Prvi so reševali tudi pod cesarjem

A zdajšnji slovenski jamarji le nadaljujemo pionirsko vlogo naših prednikov, je povedal Igor Benko, predsednik Jamarske zveze Slovenije in tudi sam že tri desetletja jamarski reševalec: “Naša zveza je zelo stara, sega v leto 1889, že leta 1845 pa je cesar poklical slovenske jamarje na pomoč, da so iz jame rešili njegovega sorodnika. Kar delamo zdaj mi na evropski ravni, ni torej nič novega, tako so delali že naši predniki.”

Jamarska reševalna služba ima za reševanje iz jam pogodbo z Upravo RS za zaščito in reševanje in kot je včeraj poudaril njen direktor Darko But, so zadovoljni, da jo imajo v sistemu zaščite in reševanja. Uprava ji s pogodbo zagotavlja potrebno opremo in prav včeraj so ji predali novo vozilo. Teh je zdaj sedem (v vsaki enoti eno). “Naslednje leto načrtujemo nakup še dveh vozil za posredovanja v tujini,” je napovedal Melanšek.

Doma imajo jamarski reševalci v povprečju po osem posredovanj na leto, največ doslej so jih imeli 16, pove vodja Jamarske reševalne službe Slovenije Aleš Stražar. A na srečo najpogosteje rešujejo iz jam živali, tako domače kot divje, le v tretjini primerov ljudi. Za to je usposobljenih 254 jamarskih reševalcev, med njimi precej žensk. Ženska je zadnja reševalka, ki je opravila izpit, ženski so včeraj reševalci tudi zaupali novo vozilo. “Ženske imajo v jamarstvu celo prednost, ker so v povprečju lažje in manjše,” pojasni Stražar.

Pri reševanju pa pridejo prav tudi mnoga “moška” opravila: “Danes skoraj nihče več ne zna vrtati s svedrom, kar pogosto potrebujemo. Lani smo morali na Tolminskem Migovcu narediti 93 vrtin,” je povedal Maks Merela, pomočnik vodje usposabljanja in vodja mednarodne enote jamarskih reševalcev.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano