Povezovalna vloga Slovenije med Balkanom in Evropo

Mednarodna kriminalistična preiskava Gallus, ki so jo vodili slovenski kriminalisti in med katero so združbi zasegli več kot 80 kilogramov prepovedanih drog, je še dokaz več, da je Slovenija še vedno pomemben dejavnik na področju trgovine s prepovedno drogo na Balkanski poti. Hkrati je tudi dokaz, da brez dobrega mednarodnega sodelovanja policisti ne morejo biti uspešni.

KOPER > Preiskava se je začela z informacijo policistov tržaške kvesture, natančneje s policijske postaje San Sabba. Tamkajšnji policisti so namreč ugotovili, da se njihovi državljani s kokainom oskrbujejo pri 39-letniku iz Šempetra pri Gorici. Koprski kriminalisti so kmalu ugotovili, da gre za starega znanca, ki sodeluje s širokim krogom slovenskih, hrvaških in kosovskih državljanov. Prav slednji so iz Slovenije vodili organizirano in razvejano združbo, ki je dobavljala večje količine droge iz Albanije in Kosova prek Srbije, Hrvaške in Slovenije do Avstrije, Nemčije in Švice. Koprski kriminalisti so zato s posredovanjem uprave kriminalistične policije začeli tesno sodelovati z varnostnimi organi Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Švice, Italije, BiH, z Eulexom iz Kosova in kosovsko policijo, pa tudi z Europolom.

Začelo se je v San Sabbi

Vodja koprskih kriminalistov Dean Jurič je na nedavni novinarski konferenci poudaril, da je bila ključna za identifikacijo in razbitje delovanja mednarodne združbe prav začetna informacija italijanskih policistov. Prav tako je bilo za uspešno preiskavo pomembno tesno sodelovanje več policij, koordinacija Europola ter usmerjanje koprskega in nato specializiranega državnega tožilstva. Kot je poudaril Jurič, je sodelovanje med policijami temeljilo predvsem na dnevnih analizah ugotovitev, sprejemanju skupnih odločitev o konkretnih operativnih aktivnostih ter izvajanju skupno dogovorjenih aktivnosti, da bi identificirali čim več vpletenih osumljencev in razgradili celotno združbo.

Da brez intenzivnega mednarodnega sodelovanja slovenske policije in tožilstva z drugimi policijami, pristojnimi tožilstvi in Europolom ne bi bili tako uspešni, je poudaril tudi pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Slavko Koroš. Policija bi bila brez sodelovanja pri preganjanju tovrstne kriminalitete precej omejena.

Koroš je poudaril tudi pomen izmenjave informacij prek Europola. Letno se v okviru te organizacije izmenja prek pol milijona informacij, Slovenija pa je glede na število prebivalstva na šestem mestu po številu izmenjanih informacij.

Predstavnik Europolove enote za organizirano kriminaliteto Karol Koprivnansky je pohvalil slovenske kriminaliste, ki so vodili omenjeno mednarodno preiskavo - poimenovali so jo Gallus. “Lepo je videti, kako uspešno so slovenski kolegi, ki so jih podprle tudi ostale države in Europol, skupaj z vsemi partnerji odkrili in razkrili celotno kriminalno družbo, ki je tihotapila droge v več evropskih držav,” je poudaril.

Letos so kriminalisti obravnavali približno 1400 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedano drogo ter omogočanja uživanja droge. To je več kot 60 odstotkov več kot v prvem polletju lanskega leta, ko so obravnavali nekaj manj kot 900 takšnih kaznivih dejanj. Slavko Koroš poudarja, da gre porast števila kaznivih dejanj pripisati predvsem bolj aktivnemu delu policistov in kriminalistov. Področje prepovednih drog je namreč specifično, saj tu ni takšnih oškodovancev kot, denimo, pri tatvinah. Interes prodajalca in kupca je, da policija kaznivega dejanja ne zazna. Med zaseženimi drogami prevladujejo marihuana, heroin in kokain. Letos so zasegli več kot osem kilogramov kokaina. Več je bilo tudi odkritih prostorov za gojenje konoplje (letos 63, do konca junija lani 46). Do konca junija so zasegli več kot 119 kilogramov konoplje in nekaj manj kot dva kilograma heroina.

Slovenija povezuje

Koroš pa je spomnil na pomembno vlogo Slovenije v mednarodni trgovini s prepovedano drogo oziroma pri preprečevanju le-te. V Sloveniji se zaradi njenega geostrateškega položaja križajo prometne poti med jugovzhodno in zahodno Evropo. V zadnjem času pa se spet krepi Balkanska pot, Slovenija pa zaradi skupne preteklosti in zaupanja, ki ga uživa, prevzema pomembno vlogo povezovalke med različnimi varnostnimi organi z zahodnega Balkana in zahodne Evrope. Za Slovenijo je pomembno predvsem dogajanje na srednji balkanski poti, ki pelje prek Turčije, Bolgarije, bivše Jugoslavije in Slovenije v zahodno Evropo. Po njej potekajo tudi druge kriminalne aktivnosti.

V Sloveniji so še vedno med najbolj pogostimi drogami konoplja in heroin, v zadnjem času tudi kokain, v večjim urbanih središčih pa tudi sintetične droge. V večjih mestih se z drogo oskrbujejo tako kriminalne združbe kot aktivni posamezniki, ki nato delujejo na lokalni oziroma ulični ravni.

Koroš je opozoril še na velike, enormne dobičke, ki jih generira trgovina s prepovedano drogo. Ti se nato prelivajo v zakonite finančne posle. “Denar se opere predvsem v državah, kjer delujejo vodje združb,” je poudaril. V konkretnem primeru so združbo vodili državljani Kosova, ki so legalno prebivali in delovali v Sloveniji. Zato kriminaliste čakajo še finančne preiskave, s katerimi bodo poskušali ugotoviti, kam so v zadnjih petih letih preusmerili dobičke.

SIJAN PRETNAR

---