Popovič bi izločil sodnico, tožilko in dokaze

Koprski župan Boris Popovič je včeraj zanikal krivdo za ponarejanje poslovnih listin. Od velike zgodbe o utaji davkov od prodaje kapučinov v lokalih Snack bar in Carpaccio pub in zlorabe položaja pri vodenju družinskih podjetij B.P.C. in Food party je ostalo le domnevno ponarejanje listin. Popovičev odvetnik Marko Bošnjak je na začetku ponovljenega sodnega postopka poskrbel za nekaj proceduralnih zapletov - zahteval je izločitev sodnice in dokazov, predlagal pa je še, da sodnica tožilki Janji Hvala nemudoma prepove sodelovanje v tem postopku.

Boris Popovič je moral včeraj spet na sodišče - tokrat zaradi 
domnevno spornih ravnanj, ki naj bi jih po obtožbi storil v 
času, ko  se je ukvarjal še z gostinstvom.  Foto: Sijan Pretnar
Boris Popovič je moral včeraj spet na sodišče - tokrat zaradi domnevno spornih ravnanj, ki naj bi jih po obtožbi storil v času, ko se je ukvarjal še z gostinstvom.  Foto: Sijan Pretnar

KOPER > Koprsko okrajno sodišče je včeraj razpisalo predobravnavni narok, ki mu bo sledilo ponovljeno sojenje. Okrožna državna tožilka Janja Hvala je najprej predstavila obtožbo, v kateri Borisu Popoviču tožilstvo očita kaznivo dejanje ponarejanja poslovnih listin. “Je nelogično, ampak sem razumel,” je Popovič odgovoril sodnici Meliti Černe na vprašanje, ali razume obtožbo. “Nisem kriv ...” ji je odvrnil, ko ga je vprašala, ali priznava krivdo, in hotel še nekaj dodati. A ga je sodnica Černe ustavila, češ da to zadostuje.

Odločila je v škodo Popoviču

Odvetnik Marko Bošnjak iz odvetniške družbe Čeferin je včeraj najprej predlagal izločitev sodnice Černe, in sicer zaradi dvoma v njeno nepristranskost. “Šele na predobravnavnem naroku sva ugotovila, da je ista sodnica odločala v kazenskem postopku zoper Darka Muženiča, proti kateremu je Popovič vložil obtožbo zaradi krive izpovedbe,” je povedal Bošnjak. Sodnica je Darka Muženiča, ki je bil pred leti kriminalist na koprski policijski upravi, decembra leta 2012 oprostila. Popovič ga je preganjal zaradi njegovega pričanja v tej isti zadevi.

Muženič naj bi imel prvi stik s Hrvojem Osivnikom, prokuristom v obeh družbah, ki je prinesel domnevno obremenilne dokaze proti Popoviču. Sodnica je, kot je povedal Bošnjak, odločila v škodo njegovi stranki. “Pri Borisu Popoviču zato obstaja dvom v to, da bi sodnica Melita Černe o tej zadevi lahko presodila nepristransko,” je dodal Bošnjak. O njegovem predlogu za izločitev sodnice bo odločila predsednica sodišča.

Sporni dokazi?

Predlagal je še izločitev vseh dokazov, ki so jih kriminalisti pridobili od Osivnika, in vseh dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi teh dokazov. Po njegovem so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zaradi česar sodišče nanje ne sme opreti svoje odločitve. “Očitno je, da je Hrvoje Osivnik v ključnih točkah predkazenskega postopka deloval kot tajni policijski sodelavec,” je dodal. Po njegovem pa so kriminalisti Osivnika v to prisilil z grožnjami, poleg tega je po njegovem obstajala vezana trgovina oziroma dogovor, da proti njemu ne bodo ukrepali oziroma da ne bo obsojen.

Tožilka Hvala je pripomnila, da so se doslej sodišča različnih stopenj že opredelila glede vloge Osivnika v tem postopku, Bošnjak pa je na to pripomnil, da je ustavno sodišče te sodbe razveljavilo.

Nočejo tožilke Janje Hvala

Nazadnje je Bošnjak presenetil še s predlogom glede tožilke Hvala. Popovič je v dveh kazenskih postopkih prav zato, ker naj bi jo po krivem obtožil davčne zatajitve. Po odvetnikovem mnenju obstajajo med Popovičem in Hvalo osebna nasprotovanja, zato Popovič sodelovanje tožilke v tem postopku vidi kot njen osebni boj proti njemu. Sodnici Černe je zato na podlagi ustave in evropske konvencije o človekovih pravicah predlagal, da tožilki Hvala prepove nadaljnje zastopanje obtožbe v tej zadevi. “In to nemudoma,” je pristavil.

Če pa sodnica v zakonu o kazenskem postopku ne vidi podlage za takšno odločitev, ji je predlagal, da prekine predobravnavni narok in na ustavnem sodišču začne postopek za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, ker je ta v neskladju z ustavo. Ne omogoča namreč, da bi izločili tožilca, ki bi lahko imel osebni interes glede izida kazenske zadeve.

Sodnica Černe je po neobičajnem odvetnikovem predlogu ugotovila, da ji zakon o kazenskem postopku ne daje podlage za to, da bi tožilki prepovedala delovanje v tej zadevi in da ji bo dovolila, da odgovori na njegove predloge. “Tukaj nisem zaradi nikakršnega osebnega interesa, pač pa po odredbi vodje tožilstva, ki mi je odredil udeležbo na tej obravnavi. Nisem si je sama izbrala,” je poudarila tožilka Hvala.

Včeraj sta obe strani predlagali dokaze, ki naj bi jih izvedli na tem sojenju. Odvetnik Bošnjak je med drugim predlagal zaslišanje Rada Pezdirja, ki je za obrambo pregledal poslovanje obeh družb v spornem obdobju, pa ga sodišče ni hotelo zaslišati in je zato sodba padla na ustavnem sodišču zaradi kršenja pravice do obrambe. Zaslišali pa naj bi tudi Darka Končana, ki je izvedensko mnenje pripravil za sodišče. Po njegovem zaslišanju pa bodo presodili, če bodo zaradi dvoma v njegovo nepristranskost predlagali tudi njegovo izločitev. Sodnica Černe je pripomnila, da Končan ni več na seznamu sodnih izvedencev. Končana so pred časom osumili sodelovanja pri sumljivih poslih v povezavi s TEŠ 6.

Sodnica predobravnavnega naroka včeraj ni zaključila, prav tako pa še ni določila datuma, ko naj bi se nadaljeval. SIJAN PRETNAR


Najbolj brano