Osemkrat jo je pretepel, osemkrat se je vrnila

“Bistvo je, da ustavimo nasilje, ne pa, koliko spisov bomo rešili in koliko kazni bo izreklo sodišče,” je trud državnih uslužbencev in članov nevladnih organizacij pri preprečevanju nasilja v družini včeraj povzela tožilka Nataša Valentič Kuštra in požela gromek aplavz. Policisti koprske uprave so imeli lani opravka s 350 primeri družinskega nasilja.

Preiskovalna sodnica Tatjana Cvetičanin (druga z desne) je 
udeležencem posveta pojasnila, kako odločajo sodniki. Foto: Danijel Cek
Preiskovalna sodnica Tatjana Cvetičanin (druga z desne) je udeležencem posveta pojasnila, kako odločajo sodniki. Foto: Danijel Cek

KOPER > “Osemkrat smo mu izrekli prepoved približevanja, osemkrat se je vrnila k njemu. Potem smo jima zagrozili, da jima bomo vzeli otroka, če bosta tako nadaljevala. Otroka sta bila namreč ob vsakem pretepu zraven. In šele grožnja z otroki jo je prepričala, da se je odselila in ga zapustila,” je eno od mnogih zgodb pretepenih žena včeraj predstavila delavka koprskega centra za socialno delo Diana Jerman.

Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami je koprski center včeraj organiziral medresorski posvet, na katerem so svoje vidike te problematike predstavili predstavniki policije, tožilstva, sodišča, nevladnih organizacij in centrov za socialno delo. “Iz kroga nasilja lahko izstopimo le tako, da ga prekinemo,” je poudarila koordinatorica za preprečevanja nasilja koprskega centra Damjana Jurman.

Policisti so pozorni na nasilje

Policisti koprske policijske uprave so lani obravnavali 350 primerov družinskega nasilja. 200-krat je šlo le za milejše prekrške, 150 primerov pa so policisti opredelili kot kazniva dejanja in storilce kazensko ovadili. “Pred 20 leti je na policiji veljala taka usmeritev, da so to zasebne stvari, ki se rešujejo z zasebnimi tožbami. To je zdaj bistveno drugače,” je pojasnil Damjan Sever iz koprske policijske uprave. Obžaloval je, da v Sloveniji nimamo za to specializiranih policistov, so pa pred leti vse policiste usposobili za obravnavanje družinskega nasilja.

“Vsakih nekaj let imamo še dodatna usposabljanja s tega področja. In to se pozna celo v naši statistki. Po temeljitem usposabljanju konec leta 2008 se je število nasilnih dogodkov v družinah, ki so jih policisti prepoznali kot kazniva dejanja, močno povečalo,” je povedal Sever. Po opažanju policije so lahko v družinskem nasilju žrtve moški, starši ali otroci, največkrat pa so žrtve ženske.

Spirala nasilja

Višja tožilka Nataša Valentič Kuštra je opisala konkretni primer, ki kaže, da se žrtve družinskega nasilja in nasilneži včasih vrtijo v začarani spirali, iz katere sami ne morejo ali nočejo izstopiti. “Gre za primere, ko oškodovani umikajo predloge za pregon. V hujših primerih v preiskavi nočejo pričati, pred sodiščem pa prekličejo izjavo, s katero so policistom prijavili nasilje. In potem smo tožilci nemočni,” je pojasnila.

Pred letom dni je nasilnež pretepel svojo partnerko, ki je zbežala k stari mami. Čez nekaj časa se je vrnila knjemu, pa jo je spet pretepel in je spet zbežala. Nato jo je zasledoval v službo, klical po telefonu, ji grozil po facebooku ... “Primer je prijavila, stekla je preiskava, storilca so privedli, tožilstvo je predlagalo pripor, ki ga sodnica ni odredila,” je pripovedovala.

Najprej jokala, nato prosila zanj

Sodnica je zaslišala oškodovanko in odločila, da ne gre za hujše dejanje, ampak za milejše in primer dodelila okrajnemu, ne pa okrožnemu sodišču. Tožilstvo je vložilo obtožni predlog, obtoženi je dejanje zanikal in jokal. “Jokala je tudi oškodovanka. Za razliko od njega je bil njen jok iskren, bil je jok stiske in nemoči. Sodnica ga je poslala v pripor,” je povedala.

Na njeno veliko presenečenje je pretepena ženska sodišče in tožilstvo začela “bombardirati” s prošnjami, da bi ga rada obiskala v zaporu. “Dobila je dovoljenje, tam sta si padla v objem. Naslednjega dne smo dobili pismo, da ga ljubi, da hoče živeti z njim. In da umika pregon,” je povedala tožilka. Zaradi njenega umika je od treh dejanj ostalo le eno, ki ga tožilstvo preganja po uradni dolžnosti.

Tudi pretepač ima pravice

Ženska je nato hodila na sojenje, se pred dvorano z njim poljubljala. Oblekla si je vroče hlačke in si med obravnavo s kremo mazala noge, da jo je sodnica nekajkrat opozorila, naj tega ne počne. “Sodbo sta poslušala objeta. Dobil je pogojno kazen šest mesecev zapora. Bilo je tik pred sodnimi počitnicami. Po dobrem mesecu sem na mizi imela že novo ovadbo zaradi nasilja z njegovim imenom. Pričakujem, da bo pretepena tudi ta predlog umaknila in tako znova padla v začaran krog nasilja,” je sklenila tožilka.

“Dejstvo je, da se sodniki odločamo na podlagi zapisanega,” je poudarila preiskovalna sodnica Tatjana Cvetičanin.“S prepovedjo približevanja posegamo tudi v svobodo kršitelja. Osumljenca lahko za deset dni ali več postavimo na cesto, mu omejimo svobodno gibanje. To so težki ukrepi, ki jih sodniki ne jemljemo z lahkoto. Predvsem pa moramo zanje imeti vse dokaze na papirju,” je dejala in pozvala policiste, delavke centrov za socialno delo in ostale, naj sodišču pošljejo vse zapisnike, zaznamke o primeru, ker se sodniki potem laže odločaj.

DANIJEL CEK


Najbolj brano