Odvetniki Lovšinovih vztrajajo, da je zakon neustaven

Včeraj se je v Ljubljani nadaljevala obravnava tožbe proti nekdanjemu prvemu možu Intereurope Andreju Lovšinu. Tožilstvo od Lovšina in njegovih družinskih članov terja vrnitev 1,8 milijona milijona evrov vrednega premoženja, ki naj bi bilo nezakonitega izvora.

LJUBLJANA > Na okrožnem sodišču v Ljubljani so bile včeraj zaslišane prve priče, davčni inšpektorici in dva kriminalista, ki bi lahko povedale kaj več tem, ali in kako je potoval denar z računa Andreja Lovšina k njegovi hčerki Luciji in mami Mariji. Na zahtevo zagovornika slednje je sodnica zaslišanja zaprla za javnost, saj bi priče lahko izpovedale kakšen občutljiv bančni ali davčni podatek, ki velja za bančno ali davčno tajnost.

Specializirano državno tožilstvo v tožbi proti Andreju Lovšinu, njegovi hčeri in materi vztraja pri odvzemu premoženja, ki naj bi bilo nezakonitega izvora. Gre za 1,8 milijona evrov, ki naj bi jih Lovšinovi med drugim investirali v nakup stanovanj v Portorožu in Ljubljani.

1,6 milijona evrov neprijavljenih prihodkov med leti 2006 in 2010 je pri Lovšinu odkril že davčni nadzor, zato bi moral nekdanji prvi mož Intereurope plačati 700.000 evrov davka. V pravdnem postopku po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora pa tožilstvo od Andreja Lovšina, njegove hčere in matere zahteva vse premoženje, ki naj bi izhajalo iz nesorazmerja med zakonitimi prihodki in dejansko ugotovljenim premoženjem.

Pred včerajšnjim zaslišanjem prič so zagovorniki obtožene trojice ponavljali, da je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora nedorečen v mnogih točkah. Ker zakon ne določa metode in meril, po kateri bi bilo mogoče določiti nesorazmerje med prihodki in premoženjem nezakonitega izvora, obramba sodišču predlaga, naj sojenje prekine, zakon pa pošlje na ustavno sodišče v ustavno presojo.

Ustavni sodniki se sicer na pobudo Andreja Lovšina že ukvarjajo z ustavno presojo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Lovšinovi odvetniki so v postopku pred ustavnim sodiščem izpostavili, da gre za postopek proti nekomu, ki še ni bil obsojen in za katerega velja domneva nedolžnosti. Opozorili so na problem ustreznih dokaznih standardov, sporno pa se jim zdi tudi, da zakon posega tudi v premoženje, za katerega je jasno, da ne izvira iz obdobja, ko naj bi bilo storjeno domnevno kaznivo dejanje.

JANA KREBELJ

---