O varnosti na sodiščih odloča cena urne postavke

Kako varna so slovenska sodišča? V ljubljanski sodni stavbi so morali v zadnjem času kar dvakrat prekiniti delo zaradi najave o podtaknjeni bombi, nedavno so na sodišču v Milanu pod streli ugasnila tri življenja.

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Toda tako kot v Italiji, kjer je varovanje na posameznih sodiščih urejeno različno, je varnost tudi v Sloveniji prepuščena sodiščem. Edini skupni imenovalec je, da za varnost skrbijo zasebne varnostne službe. Rešitev, da bi varovanje prevzeli državni organi je po mnenju pravosodnega ministrstva - predraga.

Se lahko zgodi, da bi kdo v notranjost katerega od primorskih sodišč pretihotapil nevaren predmet ali celo orožje ter tako ogrozil varnost zaposlenih in strank? Se lahko kdo izmakne nadzoru oziroma pregledu in neovirano pride v notranjost stavbe, kot se je to zgodilo v italijanskem Milanu in se nato končalo tragično?

Za vse veljajo enaka pravila

Na vseh sodiščih koprskega okrožja je zagotovljeno fizično varovanje, na okrajnih sodiščih v času poslovanja, v sodni stavbi v Kopru pa 24-urno fizično varovanje, pojasnjuje predsednica koprskega okrožnega sodišča Darja Srabotič.“Vsa sodišča so opremljena z detektorskimi vrati ter z ročnimi detektorji za odkrivanje kovin. V sodni stavbi v Kopru se vsa prtljaga strank in drugih obiskovalcev sodišč pregleduje z rentgenom.” Na naše vprašanje, ali za odvetnike pri vstopu v stavbo veljajo enaka pravila, Srabotičeva odgovarja pritrdilno. Tudi odvetniki morajo skozi detektorska vrata in jih prav tako pregledujejo.

“Za zagotavljanje varnosti sodnikov, zaposlenih ter strank so sodišča opremljena tudi z zunanjimi in notranjimi nadzornimi kamerami ter panik stikali. V primeru potrebe se za posamezne obravnave zagotavlja tudi dodatno fizično varovanje,” pravi predsednica sodišča. Letos niso zabeležili nobenega dogodka, ki bi lahko ogrozil varnost zaposlenih in strank. Lani, ko so na parkirišču za sodno stavbo opazili sumljivo potovalko, pa so za zavarovanje ljudi in premoženja ustrezno ukrepali. V primeru odmevnejših obravnav in drugih odmevnejših dogodkov pa skupaj s policijsko upravo pripravijo oceno tveganja.

Opremo zagotavlja ministrstvo

“Nivo varovanja se v okviru ocene ogroženosti lahko tudi spreminja oziroma prilagaja trenutnim potrebam ali posebej rizičnim postopkom. varnostna preverjanja pa se za zdaj izvajajo pri vseh strankah in obiskovalcih sodišča, ki niso del pravosodja,” pojasnjuje direktor novogoriškega okrožnega sodišča Samo Turel. Ob tem dodaja: “Posebnih varnostnih dogodkov v preteklem letu nismo imeli, če izvzamemo obravnavanje osumljenca iz zamejstva, ki je državnim oblastem na Češkem grozil s pošiljanjem strupa v pisemskih ovojnicah. V tem primeru smo varnost v sodelovanju s policijo nekoliko okrepili.”

Sicer pa, kot pojasnjuje Turel, okrožna sodišča izdelajo oceno ogroženosti okrajnih sodišč na svojem območju oziroma okrožju. “Pri pripravi tega dokumenta, s katerim se ocenijo družbene razmere na določenem območju, pojavnost kaznivih in drugih deviantnih dejanj v preteklem obdobju s prognozo v prihodnost in druge pomembne okoliščine, sodelujeta tudi pristojna policijska enota in ministrstvo za pravosodje.”

Prav ministrstvo namreč sodiščem zagotavlja tehnično opremo za zagotavljanje varnosti: od sistemov pristopne kontrole, video nadzora, protivlomnih in protipožarnih sistemov do detektorskih vrat za pregled oseb in rentgenskih naprav za pregled prtljage. S sistemi varovanja so sodišča novogoriškega okrožja opremljena solidno, Turel pa ob tem ugotavlja, da je v zadnjem času zagotavljanje teh sistemov zaradi proračunskih omejitev skoraj zastalo.

Ob tem dodaja, da je pereča težava, na katero sodišča redno opozarjajo pristojne na ministrstvu za pravosodje, zagotavljanje fizičnega varovanja. “Ta segment je prepuščen sodiščem samim, ki varnostne službe izbirajo na trgu po sistemu javnega naročanja. Pri tem je pogosto edini oziroma odločujoči faktor cena urne postavke varovanja, najugodnejša pa ponudba ponudnika z najnižjo ceno, kar v praksi, žal, pomeni tudi slabšo kvaliteto.”

Za fizično varovanje skrbijo zasebniki

Na vrhovnem sodišču glede varnosti na sodiščih nimajo nobene pristojnosti, saj to področje spremlja vsako sodišče zase in poroča ministrstvu. To tudi predpisuje varnostne standarde poslovanja sodišč. So nam pa potrdili, da je z njihove strani na ministrstvo že pred leti romala pobuda, da bi varovanje prevzeli pravosodni policisti. Priložnost, da bi to storili, se je, denimo, pokazala ob reorganizaciji carinske uprave.

Na pravosodnem ministrstvu potrjujejo, da so že večkrat prejeli pobude, da bi varovanje sodišč v celoti prevzeli državni organi. “Vendar bi to predstavljalo velik in nesorazmeren strošek, niso pa nepomembni tudi nekateri organizacijski in kadrovski problemi, ki bi s tem nastali.”

Varnost na sodiščih sicer sistematično spremljajo. “Sodišča samostojno vzpostavljajo varnostno arhitekturo z različnimi oblikami varovanja glede na velikost, položaj, oceno ogroženosti in pomen, ministrstvo pa potrjuje ocene ogroženosti, vodi pregled varnostnih dogodkov ter kreira varnostno politiko pravosodnih organov,” navajajo na ministrstvu.

Za fizično varovanje pa na podlagi pogodbe o varovanju s posameznim sodiščem skrbijo zasebne varnostne službe. “Gre za racionalno in sorazmerno odločitev glede na splošno oceno ogroženosti pravosodnih organov,” še pojasnjujejo na ministrstvu. Sicer pa v prihodnjih letih načrtujejo pripravo varnostne politike, ki bo celovito prikazala prednosti in slabosti različnih oblik varovanja pravosodnih organov.

SILVA KRIŽMAN

---