“Nihče nas ni prodajal”

Kriminalistična preiskava domnevne trgovine z ljudmi je pred božičnimi prazniki presenetila vodilne v treh primorskih nočnih lokalih. Primer je prevzelo koprsko okrožno sodišče, domnevna organizatorka posla v Novi Gorici in njena pomočnica pa sta praznike preživeli v ženskem zaporu na Igu. “Nam je delo v Sloveniji v veselje in nismo žrtve trgovine z ljudmi. Med sabo se družimo, si pomagamo in smo kot velika družina,” v imenu deklet, ki so delale v nočnih klubih, pripoveduje Viki.

Ukrajinske plesalke, ki delajo v Novi Gorici in Sežani, znakov 
kaznivega dejanja trgovine z ljudmi pri svojem delu niso 
zaznale.  Foto: Ana Cukijati
Ukrajinske plesalke, ki delajo v Novi Gorici in Sežani, znakov kaznivega dejanja trgovine z ljudmi pri svojem delu niso zaznale.  Foto: Ana Cukijati

NOVA GORICA > Trgovina z ljudmi je po definiciji vsaka oblika rekrutiranja, prodaje ali prenosa ranljivih posameznikov ali skupin (znotraj ali izven države) z namenom izkoriščanja v obliki prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva, služabništva in prisilnega izvajanja kaznivih dejanj. Temelji na plačilu ali drugem nadomestilu ter na uporabi fizičnega ali drugega nasilja, prevarah, goljufijah, čustveni zlorabi, zlorabi socialne ranljivosti, tako, da se doseže soglasje ali nadzor nad žrtvijo.

Ni kazni za čebulo

A dekleta, katerih delo so v nočnih lokalih v Novi Gorici in Sežani pred dnevi prekinili kriminalisti, znakov kaznivega dejanja trgovine z ljudmi pri svojem “služenju kruha” niso opazila. “Skoraj vsi podatki v medijih so napačni. Trgovine z ljudmi pri nas ni. Steklenica penine pri nas res stane 150 evrov, gostu pa pri tem pripada še družba dekleta. To je vse,” je povedala plesalka Viki. “Kaj se bo dogajalo v nadaljevanju večera, pa odloča vsaka punca zase. Delodajalec nas v nič ne sili,” jo je dopolnila Kamilian, ki dela v Sežani.

“Pravila imamo v službi vsi, tudi vi jih zagotovo imate. V kolikor nimamo urejenih nohtov in pričeske, svojega dela ne moremo dobro opravljati, kar je normalno. Navedb, da pred službo nismo smele jesti čebule in česna, pa ne bi komentirala,” je dodala. “Kazni za to, če jemo čebulo pred službo, namreč ne dobimo.”

Kršitve bi prijavile

Plesalke prihajajo iz Ukrajine, večina iz kraja Kryvyi Rih, in so v povprečju stare 25 let. Tudi njihovi družinski člani so že obiskali Primorsko in se prepričali o pogojih dela tu. “Nam je delo v Sloveniji v veselje in nismo žrtve trgovine z ljudmi. Med sabo se družimo, si pomagamo in smo kot velika družina. Nekatere imajo tudi fante,” je v imenu deklet, ki delajo v nočnih lokalih Elara v Novi Gorici in Lady Rouge v Sežani, povedala Viki.

“Tu so nekatera dekleta že dve ali tri leta. Če bi bilo karkoli narobe, bi že zdavnaj povedale na glas in prijavile kaznivo početje. Za to delo smo se zavestno odločile. Dokumente imamo, dopust lahko vzamemo, kadar želimo. Veliko potujemo. Smo redno zaposlene in ne razumemo, zakaj je do te preiskave sploh prišlo,” se je vprašala Kamilian. V smehu so plesalke razmišljale še, kako in zakaj je do preiskave sploh prišlo. Domnevajo, da je morda kakšen gost, ki se je zaljubil v katero od punc - kar naj bi se sicer pogosto dogajalo - prijavil dogajanje v lokalih.

“Ne glede na to, kaj žrtve menijo, so organi odkrivanja in pregona dolžni elemente morebitnih kaznivih dejanj prepoznati in ukrepati ter izpeljati ustrezne postopke,” pravi Sandi Čurin, nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi.

Izkoriščanje dojemamo subjektivno

“Pomoč in podporo žrtvam nudijo tudi različne organizacije in društva, odločitev žrtve pa je nato prostovoljna. Naloga društev pa je, da žrtvam predstavi pravice in možnosti, jim omogoči umik v varen prostor, kjer so deležne tudi psihosocialne pomoči,” je povedal. Poudaril je tudi, da se dojemanje izkoriščanja razlikuje od osebe do osebe. “To dojemanje je subjektivno, saj se standardi zahodne družbe razlikujejo od standardov vzhodne. Psihični in materialni pritisk žrtve dojemajo različno. Ni nujno, da za žrtev to sploh pomeni izkoriščanje, saj je lahko pripravljena za določeno ceno potrpeti.”

Čurin je poudaril še, da se sum storitve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi razlikuje od primera do primera. “To je proces, ki lahko traja daljše obdobje. Začne se v izvorni državi, nadaljuje preko tranzita in sklene na končni destinaciji. V določenih fazah lahko sploh ne kaže znakov trgovine z ljudmi, v sklepni fazi pa to lahko opazimo. Ni nujno, da žrtve to prepoznajo in prijavijo. Normalno opravljajo svoje delo, izkoriščanja pa ne vidijo. Podobno delovanje je morda žrtev že doživela v izvorni državi ali pa je tega navajena. Ustrezni organi pa so zato prisojni, da morebitna kazniva dejanja prepoznajo in ukrepajo zoper njih,” je še dodal.

Kriminalisti so med daljšo preiskavo v tej zadevi zbrali dokaze za to, da so zaradi trgovine z ljudmi ovadili 14 osumljenih in dve pravni osebi. Zasegli so tudi približno 90.000 evrov, ki naj bi po njihovih ugotovitvah izvirali prav iz kaznivih dejanj. Tujke so se prostituirale za denar in ta denar naj bi šel, kot so ugotovili kriminalisti, nekomu drugemu, ki je služil na njihov račun.

ANA CUKIJATI


Najbolj brano