Nič več na repu slovenskih sodišč

Če je še pred poldrugim letom veljalo, da je koprsko okrožno sodišče po učinkovitosti na repu slovenskih sodišč, je slika zdaj drugačna. Predsednica koprskega okrožnega sodišča Darja Srabotič, ki je vodenje prevzela lani pozno spomladi, pravi, da bi težko odgovorila na vprašanje, na katero mesto se zdaj uvrša njihovo sodišče.

KOPER > “Statistični podatki kažejo, da je bilo naše sodišče v letu 2014 drugo po številu znižanja nerešenih zadev, za okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu, in drugo po številu rešenih zadev, kjer je prvo okrožno sodišče v Ljubljani,” pojasnjuje Darja Srabotič.

V času prenove poslovanja koprskega sodišča se je število sodnih zaostankov na vseh sodiščih znotraj koprskega okrožja (kamor sodijo tudi okrajna sodišča) znižalo v povprečju za 50 odstotkov, pojasnjuje predsednica koprskega sodišča, višja sodnica Darja Srabotič. Najbolj uspešni so bili na okrožnem sodišču v Kopru, kjer se je ta številka znižala za 64 odstotkov, najmanj pa na okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici, kjer so zaostanke uspeli zmanjšati za 42 odstotkov.

Čas reševanja zadev mora še biti krajši

Še lani spomladi sta bila na okrožnem sodišču najbolj problematična gospodarski in kazenski oddelek. Na prvem so nerešene zadeve zmanjšali za 46 odstotkov, na drugem pa za 41 odstotkov. Na civilnem oddelku se je število nerešenih zadev znižalo najmanj - za 21 odstotkov.

“Tudi v prihodnje bo potrebno še znižati število nerešenih zadev. Usmerili se bomo predvsem na skrajševanje časa reševanja zadev, ki so na nekaterih področjih še vedno predolgi,” napoveduje Srabotičeva. Povprečni čas reševanja zadev se na okrožnem sodišču sicer krajša. Konec novembra je bil na kazenskem področju dolg 13,6 meseca, na gospodarskem 13,71 meseca, na pravnem pa 15,79 meseca. “Te čase je potrebno znižati pod 12 mesecev,” dodaja predsednica sodišča.

Pri zmanjševanju števila zadev so koprskim sodnikom pomagali tudi kolegi z mariborskega, murskosoboškega in novogoriškega sodišča. Najbolj se je to poznalo na gospodarskem oddelku, pri reševanju gospodarskih sporov. To število se je s 1600 znižalo na 800 zadev. Stranke, ki so prej na rešitev spora čakale tudi do pet let, lahko danes pridejo v obravnavo na sodišče v skoraj enem letu, še pojasnjuje predsednica sodišča. Mariborsko sodišče je prevzelo v reševanje 250 zadev, murskosoboško pa 100.

“Sodniki teh dveh sodišč so nam pomagali, da smo število nerešenih zadev zmanjšali v tako kratkem času; ob istočasnem polnem angažiranju naših sodnikov, ki delajo na gospodarskem oddelku, pa smo uspeli znižati tudi povprečni čas reševanja teh zadev,” je pojasnila Srabotičeva.

V zadnjem poldrugem letu so dobili tudi dodatno pomoč strokovnih sodelavcev in drugega sodnega osebja. To pomoč imajo zagotovljeno še do konca februarja, po tem datumu pa je odvisna od rebalansa proračuna.

Reorganizirali so tudi delo na okrajnih sodiščih in ustanovili enotne oddelke. Sodnikom znotraj njihovega sodnega okrožja so tako omogočili, da svobodno prehajajo s sodišča na sodišče in si pomagajo. Ugotavljajo, da so zato rezultati na okrajnih sodiščih boljši. Število nerešenih zadev se je zmanjšalo na vseh okrajnih sodiščih, najbolj na sodišču v Sežani, najmanj pa v Ilirski Bistrici. Skrajšali so se tudi časi reševanja zadev; na okrajnih sodiščih v Postojni, Sežani in Ilirski Bistrici so pod slovenskim povprečjem. Na okrajnem sodišču v Kopru, ki je največje, pa morajo skrajšati čase reševanja zadev na dednih, pravdnih, nepravnih, kazenskih in prekrškovnih zadevah. Na okrajnem sodišču v Piranu pa jih to čaka na nepravnem in dednem področju.

Sodniki so vajeni kritik

V lanskem letu so na koprskem okrožnem sodišču z obsodilnimi sodbami zaključili kar nekaj odmevnih sojenj. Končalo se je sojenje koprskemu županu Borisu Popoviču, nekdanjemu stečajnemu upravitelju Branetu Goršetu, pa tudi sojenje zaradi umora v Čežarjih. V nekaterih primerih so se predvsem po končanih sodnih procesih na sodnike vsule številne kritike, najbolj glasen je bil koprski župan. “Sodniki smo navajeni, da javnost spremlja naše delo in da smo pri delu deležni tudi raznih kritik. Težava je v tem, ker se pri našem delu v glavnem išče napake. Spregleda pa se, koliko dela in truda mora sodnik vložiti v to, da zaključi eno samo zahtevno in odmevno zadevo,” opozarja Srabotičeva in dodaja, da dolgotrajnim postopkom običajno sledi pisanje sodb, ki so v takih primerih dolge tudi po 150 strani. To pa od sodnika terja veliko dela in energije. “Če te na koncu po vsem tem delu in energiji, ki si jo vložil v zadevo, kritizirajo, to zagotovo ni prijetno. Poleg tega smo sodniki vedno bolj izpostavljeni kritikam tudi v privatnem življenju, kar je še dodaten stres za nas in za naše delo,” poudarja predsednica sodišča, ki tudi sama sodi.

Na delo sodnikov in poslovanje sodišč bodo vplivale tudi spremembe kazenske zakonodaje, ki jih je že pripravilo ministrstvo za pravosodje. Vlada je že potrdila paket zakonodajnih sprememb, ki čakajo na razpravo v državnem zboru. Spremembe zakona o sodniški službi predvidevajo tudi psihološke teste za sodnike. “Osebno menim, da so takšne spremembe potrebne. Kadrovanje sodnikov je zelo pomembno. Poleg visokega strokovnega znanja mora sodnik imeti tudi določene psihične lastnosti za takšno delo. Zato psihološke teste kandidatov za sodniška mesta podpiram. Še bolj kot to pa se mi zdi pomembno, da bi se kandidati pred pričetkom opravljanja sodniške službe za to delo leto ali dve usposabljali pri mentorjih sodnikih, saj je sodniško delo zelo specifično,” še poudarja Darja Srabotič.

SIJAN PRETNAR

---