Nevarnost za voznike, izziv za strokovnjake

Lani so policisti dobili približno 200 obvestil o voznikih, ki so zapeljali v napačno smer avtoceste, kar nekaj takšnih primerov se je zgodilo tudi na primorskih avtocestah. Za takšnimi primeri se najpogosteje skrivajo alkohol, zaspanost, slabšanje sposobnosti, bolezen, psihične motnje in objestnost.

LJUBLJANA > Na AMZS, ki je v začetku tedna pripravila strokovni posvet, poudarjajo, da vožnja v nasprotno smer predstavlja veliko nevarnost za vse, ki vozijo po avtocestah, hkrati pa je izziv za stroko, ki se ukvarja z vprašanjem, kako zmanjšati število takšnih primerov.

Lani so v dveh nesrečah, ki sta se zgodili zaradi vožnje v nasprotno smer, umrli tri ljudje. V obeh primerih sta bila voznika pijana. Najhujša tragedija se je zgodila oktobra 2009 pri Arji vasi. Branko Maček je zapeljal v nasprotno smer in trčil v avto, v katerem so umrli trije mladi ljudje. Po ponovljenem sodnem postopku ga je sodišče obsodilo na sedem let in štiri mesece zapora, a se je z zagovornikom obrnil še na ustavno sodišče. Tudi Maček je vozil pijan.

Slovenski policisti so lani dobili 200 prijav o voznikih, ki so zapeljali v nasprotno smer avtoceste. Izsledili so 26 voznikov in jih kaznovali z globo v višini 1200 evrov ter z 18 kazenskimi točkami.

Zaradi stav v nasprotno smer

Vozniki v nasprotno smer zapeljejo pri izvozih na avtocesto, na počivališčih, nekateri pa obrnejo vozila kar na avtocesti. Strokovnjaki različnih strok so na posvetu, ki ga je organizirala AMZS, med drugim ugotavljali, da so med vzroki za vožnjo v napačno smer poleg alkohola, bolezni, psihičnih motenj in slabšanja vozniških sposobnosti lahko tudi zavestna naklepna ravnanja, objestnost, iskanje adrenalina.

Razvojni psiholog Matija Svetina je povedal, da so psihološke študije pokazale, da obstajajo tri skupine ljudi, ki vozijo v nasprotno smer. Mladi vozniki to počnejo zaradi stav, adrenalina, zaradi hotenega vzgiba in namerno. Starejši vozniki to naredijo zaradi težav pri zaznavanju, ker so se zmotili, torej nenamerno, tretja skupina pa so pijani vozniki.

“Na področju zakonodaje je še veliko rezerve,” je poudaril Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu. Projektanti pa so opozorili na pomanjkljiva pravila za projektiranje avtocestnih priključkov, in omejitve, zaradi katerih imamo nekatere neustrezne priključke.

Najbolj nevarne rekonstruirati

Peter Lipar, predstojnik prometnotehniškega inštituta pri fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, je opozoril, da bi morali nekatere najbolj nevarne avtocestne odseke rekonstruirati - najbolj problematični so priključki cest v obliki diamantov. S tem bi voznikom preprečili, da sploh zapeljejo v nasprotno smer.

Avtoceste sicer v primerjavi z ostalimi državnimi cestami veljajo za bolj varne, a ko se nesreče zgodijo, so posledice običajno zelo hude. Jure Kostanjšek iz AMZS je pojasnil, da EuroRAP, evropski program ocene varnosti cest, tistim avtocestnim odsekom, ki imajo visoko gostoto priključkov, daje nižjo oceno, saj imajo običajno prekratke uvozne in izvozne pasove ter prekratka območja prepletanja.

V zadnjih letih so pogoste razprave o tem, s kakšnimi tehnološkimi ukrepi bi lahko preprečili vožnje v nasprotno smer. Strokovnjaki ugotavljajo, da so lahko fizične naprave za zaustavitev voznika vprašljive, saj lahko v še večjo nevarnost spravijo tako tistega, ki vozi v nasprotno smer, kot naključne mimo vozeče voznike, ki pripeljejo pravilno. Te naprave so drage, poleg tega pa v Sloveniji ni izrazitih mest, kjer so takšne kršitve pogoste, zato se upravljalci avtocest za to ne odločajo. V Sloveniji v praksi uporabljajo induktivne zanke, kamere, mikrovalovne naprave ...

Postavili bodo nove števce

Zorin je napovedal, da namerava Dars v prihodnje investirati v sistem zaznavanja nevarnih voženj. Začeli bodo z vgrajevanjem števcev, ki bodo pomagali pri boljšem in hitrejšem odkrivanju voženj v nasprotno smer. Na Darsu še poudarjajo, da so sposobni zaznati vožnjo v nasprotno smer in to informacijo posredovati v medije. Miro Markič, tehnični direktor podjetja Intermatic, pa pravi, da sodobna tehnologija omogoča, da o takšnem prekršku v osmih sekundah obvestijo vse pristojne centre. Vprašanje pa je, na kakšen način informacijo čim hitreje posredovati do voznikov.

Lipar si največ obeta od sodobnih sistemov obveščanja, da o takšnem dogodku čim prej obvestijo voznike, ki vozijo pravilno. Tisti, ki vozijo v napačno smer, pod vplivom določenih substanc, ali imajo kakšne motnje, dodatne signalizacije ne zaznajo “Zato za to skupino voznikov ne bomo ničesar rešili s tem, da bomo dodali nove znake. Usmeriti se je potrebno v iskanje možnosti za čim hitrejše in učinkovitejše obveščanje ostalih voznikov, ki jim nasproti vozeči predstavlja hudo nevarnost,” je še opozoril Lipar.

SIJAN PRETNAR

---