Potapljač iz jame živ in zdrav

Raziskovanje človeške ribice v Planinski jami se je v soboto proti večeru srečno končalo. Pogrešanega biologa in jamarja Gregorja Aljančiča iz Kranja so po več urah našli živega in zdravega. Člani kranjskega jamarskega društva Carnium, ki so v Planinski jami preučevali človeške ribice, in jamarski reševalci so si po končani reševalni akciji lahko oddahnili, saj se pogosto zgodi, da takšne zgodbe nimajo srečnega konca.

PLANINSKA JAMA > Za jamarskimi reševalci je naporen vikend. Na koledarju so imeli več reševalnih vaj, a so morali nekateri sredi vaje v Logu pod Mangrtom in na Kočevskem odhiteti proti Planinski jami. Vodja jamarske reševalne službe Walter Zakrajšek je povedal, da so jih o pogrešanem potapljaču v Planinski jami obvestili okoli 15.40. Klic na pomoč je najprej dobil postojnski center za obveščanje - o pogrešanem kranjskem raziskovalcu jih je obvestil potapljač iz skupine kranjskega jamarskega društva Carnium, ko je prišel do vhoda v jamo in do prvega telefona. Najprej so alarmirali jamarski reševalni center iz Postojne, nato pa je stekla širša akcija.

V Logu pod Mangrtom je bila ravno takrat na vaji skupina kranjskih, ljubljanskih, velenjskih in tolminskih jamarskih reševalcev. Ljubljanska skupina je odhitela po dodatno opremo in čolne, kranjski in velenjski pa so se s takoj odpeljali proti Planini. Tolminski in sežanski reševalci so čakali v pripravljenosti, s Kočevskega pa so poklicali državno enoto za tehnične potope, ki je bila tam na vaji.

Na kraj so prihiteli še planinski in postojnski prostovoljni gasilci, ki so s kompresorji pomagali polniti jeklenke, policisti so zavarovali dostop do jame. Prišli so še medinski reševalci in potapljači za reševanje iz sifonov iz uprave za zaščito in reševanje.

Novico, da je živ, so trikrat preverili

Potapljači in transportna ekipa so se z dvema čolnoma odpravili v jamo. V reševalni odpravi je bila tudi ekipa za zveze, ki je napeljala žico za jamski telefon. “Reševalci se morajo javljati z vsake postaje, tako da vemo, kje se nahajajo,” nam je povedal Zakrajšek. Reševalna intervencija je stekla ob 17.30, čez dobri dve uri pa so že dobili novico, da so pogrešanega potapljača našli živega. “Novico, da so potapljača našli in da je živ, smo trikrat preverili,” je opisal tiste trenutke Zakrajšek. Malo pred 22. uro so iz jame prišli tako reševalci s pogrešanim potapljačem kot tudi njegovi kolegi iz kranjskega jamarskega društva, ki so se v jamo spustili, da bi nadaljevali s projektom raziskovanja in vzorčenja človeške ribice.

Kranjski jamarji so človeške ribice proučevali v Pivškem rokavu, Gregorja Aljančiča so spremljali s čolnom in bili zadnjič z njim v stiku v bližini sifona. Ko so ga rešili, pa je pojasnil, da je med plavanjem po spodnjem delu rokava zaplaval v sifon. Ko je hotel izplavati, je zašel v “slep kamin” brez izhoda. Ko je priplaval do stropa, je našel več zračnih žepov, nazadnje je na pomoč čakal v večjem žepu, velikem približno tri krat štiri metre.

Izplaval iz sifona

45-letnega kranjskega potapljača je spremljajoča ekipa začela pogrešati okoli 13. ure. Počakali so še pol ure, nato pa se je eden od sedemčlanske ekipe odpravil proti vhodu v jamo, kjer je po telefonu sporočil, da pogrešajo raziskovalca.

Ta se je - ko je zrak v zračnem žepu postajal vse slabši - odločil, da se ponovno potopi v sifon in se na srečo v pravi smeri vrnil na površje, proti reševalcem.

Aljančiča so našli približno dve uri in pol od vhoda v jamo; dobro uro so potrebovali za vožnjo s čolnom, še dobro uro pa peš po suhem delu jame. Ko so bili potapljači v vodi, so kmalu ugotovili, da je pogrešani živ, saj je oddajal signal. Ko je kmalu zatem izplaval iz sifona, so mu dali novo jeklenko in se odpravili do suhega dela, nato pa proti vhodu v jamo.

Planinska jama sodi med najdaljše slovenske jame. Vhod v jamo je pod visoko pečino na jugozahodnem delu Planinskega polja. 500 metrov od vhoda je v Planinski jami sotočje rek Pivke, ki teče iz Postojnskega polja skozi Postojnsko jamo, in Raka, ki teče iz Rakovega Škocjana. Od sotočja teče voda kot reka Unica na Planinsko polje. Raziskovalci so dokazali, da sta Postojnska in Planinska jama povezani. Člani kranjskega jamarskega društva Carnium so v Planinski jami v okviru posebnega projekta že nekaj dni preučevali človeško ribico.

Zakrajšek je pojasnil, da je bil Kranjčan tudi aktiven jamarski reševalec in je vedel, kako poteka reševanje, zato se je tudi zavedal, koliko časa lahko traja. A tokrat se je vse srečno končalo, čeprav so se vsi sodelujoči zavedali, da imajo jamarske nesreče običajno tragičen epilog.

Na jamarski reševalni službi so pojasnili, da potapljač pri potopu ni napel vrvice, kot je to običajno, saj je bil prepričan, da gre za enostaven potop.

V akciji je sodelovalo 16 članov jamarske reševalne službe (iz Postojne, Kranja, Ljubljane in Velenja), 13 članov državne enote za tehnične potope, predstavnik uprave za zaščito in reševanje, postojnski in planinski prostovoljni gasilci, postojnska ekipa nujne medicinske pomoči in postojnski policisti.

SIJAN PRETNAR

---