Nekdanji trener znova na zatožni klopi

Potem ko so ga zaradi spolnih napadov na otroke novembra 2010 obsodili na sedem let in pol zaporne kazni in ga je višje sodišče za del obtožb oprostilo, del sodbe pa vrnilo v ponovno sojenje, je obtoženi Mitja M. včeraj znova stopil pred sodnika. Tako kot prvo tudi ponovno sojenje zaradi zaščite mladoletnih žrtev poteka za zaprtimi vrati.

KOPER > Štiri leta in osem mesecev potem, ko je na koprskem okrožnem sodišču slišal sodbo, da je kriv, je zdaj 40-letni Mitja M. včeraj znova sedel na zatožno klop. Pred sodnikom Julijanom Glavino se je namreč začelo ponovno sojenje za dejanja, ki naj bi jih zagrešil kot nekdanji trener piranske akrobatske skupine Flip. V sodno dvorano sta skupaj z njim stopila tudi njegov odvetnik Luka Zajc iz odvetniške pisarne Čeferin in tožilka Janja Hvala. Po nekaj minutah je sodnik Glavina zaradi zaščite mladoletnih oškodovank sojenje zaprl za javnost.

Afera s trenerjem Flipa je izbruhnila v začetku leta 2010, ko so nekatere deklice staršem povedale, da se je na avtobusu med vračanjem z nastopa dogajalo nekaj neobičajnega. Petnajst staršev je podpisalo pismo, v katerem so upravni odbor športnega kluba opozorili na nedopustno dogajanje, predsednik upravnega odbora je sklical sestanek s starši in nekaj dni kasneje zadevo prijavil policiji.

Tožilstvo zahtevalo 20 let

Takrat 35-letnega Mitjo M. so po zaslišanju v prvih dneh februarja 2010 priprli, nato so ga v začetku junija spustili v hišni pripor, po enajstih dnevih pa je višje sodišče razveljavilo odločitev in trener je znova romal v zapor, kjer je ostal priprt do sojenja. To se je po nekaj obravnavan končalo konec novembra istega leta.

Senat pod vodstvom sodnika Glavine je obtoženega spoznal za krivega kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, nekoliko omilil kvalifikacijo dejanja in mu izrekel sedem let in pol zaporne kazni. Spoznal ga je za krivega 39 spolnih napadov na njegove varovanke, za sedem napadov pa ga je oprostil obtožb. “Ker je šlo za manj intenzivne spolne napade, je senat dejanje prekvalificiral v milejšo obliko, po kateri je zagrožena kazen do petih let zapora za vsako dejanje,” je takrat pojasnil sodnik Glavina. Tožilstvo je namreč predlagalo kar 20 let zaporne kazni.

Ni bila šala

“Storilčevo dejanje ni bilo storjeno s ciljem, da bi dosegel spolno občevanje z deklicami, ampak si je z dejanji le potešil svoj nagon. Deklicam ni bilo prijetno, ni jim bilo všeč, vendar nekih hujših posledic niso utrpele,” je novembra 2010 utemeljil sodbo sodnik Glavina. Šele na razglasitvi sodbe je javnost prvič uradno izvedela, česa je bil obtožen Mitja M.

Večinoma je šlo za otipavanja intimnih delov telesa prek oblačil in poljubljanje na usta, v dveh primerih je deklicama slekel kopalke, z eno se je v kabini oprhal, nekaj jih je prek oblačil prijel za mednožje, eno je prosil, naj ga masira po zadnjici ... Dejanja je storil na avtobusih, ko se je skupina vozila na nastope ali se vračala domov, v hotelskih sobah, v avtokampu na Rabu, v koči ob Triglavskih jezerih, na Bledu, v šolskih telovadnicah ... “Obtoženi je zanikal dejanja in povedal, da naj bi to storil le za hec. Kar pa to zagotovo ne more biti,” je sklenil razglasitev sodbe pred dobrimi štirimi leti sodnik Glavina.

Pomanjkljiva preiskava?

Senat je obsojenemu tudi podaljšal pripor do pravnomočnosti sodbe. Na sodbo sta se pritožila tako odvetnik Zajc kot tožilstvo. Koprsko višje sodišče je primer proučilo konec aprila 2011 in obsojenega za osem dosojenih dejanj oprostilo obtožb, za preostalih 31 pa sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. Mitjo M. je višje sodišče takrat po dobrem letu za zapahi tudi izpustilo iz pripora.

Višje sodišče je po naših informacijah podrobno pretehtalo vseh 39 dosojenih dejanj trenerja in pri osmih ugotovilo, da je senat zmotno ugotovil dejansko stanje. Pri nekaterih naj bi višji sodniki razsodili, da dejanja niso bila otipavanja po intimnih delih telesa, pri drugih pa, da oškodovanke neprimernega obnašanja trenerja niso doživele natanko tistega dne in natanko na tistem kraju, kot je zatrjevalo tožilstvo. Pri razveljavljenem delu sodbe pa naj bi višji sodniki razsodili, da ni dovolj natančno razčiščeno, kdaj, kje in kako naj bi se dejanja dogajala ter s prstom pokazali na pomanjkljivo zaslišanje žrtev v preiskavi.

DANIJEL CEK

---