Morilec je bil med nami

Dokaj nelagodno se te dni počutijo podiplomski študenti generacije 2005/06 koprske Fakultete za humanistične študije. Izvedeli so, da je Alexander Bonich, ki je študiral z njimi, v New Yorku obtožen uboja zgodovinarja iz Gradišča ob Soči Williama Klingerja.

Odpri galerijo

> Morilec iz parka Astoria v newyorškem Queensu se je še lani sprehajal po Kopru, kjer je občasno živel. “Spoznala sva se na predavanjih in se družila, ko je prišel v Koper. Bil je tudi pri meni doma. Pogovarjala sva se o zgodovini, Jugoslaviji, Istri, mednacionalnih odnosih, Ameriki, bil je zanimiv sogovornik,” se Alexandra Bonicha spominja Marco Apollonio, knjižničar v gimnaziji z italijanskim učnim jezikom v Kopru.

Alexandru Bonichu zaradi uboja druge stopnje grozi 25 let zapora, so sporočili iz newyorške policije. Uboj druge stopnje je sicer blažja oblika uboja - ni bil storjen načrtovano ali na posebej grozovit način.

Bonich je newyorškim policistom že priznal umor zgodovinarja Williama Klingerja, ki je umrl 31. januarja, o čemer smo v Primorskih novicah poročali minuli torek. Doslej znana dejstva govorijo, da je 42-letni Klinger, ki je sicer stalno živel v Gradišču ob Soči, prispel na znanstveno konferenco v New York. Tam se je nastanil pri Bonichu, ki je prav tako kot Klinger po rodu z Reke. Usodnega dne naj bi se zgodovinarja sporekla zaradi nepremičninskih poslov. Klinger se je namreč nameraval preseliti v ZDA, zaradi česar je že prodal svoje reško stanovanje, ogledano je imel tudi stanovanje v Queensu, v igri pa je bila tudi prodaja zemljišča na Goriškem, kjer je živel z ženo in dvema otrokoma. Posel se je zapletel ali celo padel v vodo, razžaljeni Bonich pa je prijel za pištolo in dvakrat ustrelil svojega prijatelja. Bonicha so kot osumljenca prijeli naslednji dan, na zaslišanju pa je kmalu priznal uboj.

49-letni Bonich je družinsko povezan s Koprom. Mama Marcella, ki se je udeležila prvega naroka na newyorškem sodišču - tržaški Piccolo poroča, da je tja priletela iz Slovenije, kjer živi -, ima namreč v lasti stanovanje na Krpanovi 11 v starem mestnem jedru. Uporabljala ga je, ko je bila v Kopru, podobno pa velja tudi za njenega sina. Tu sta živeli tudi babica in teta, ki pa se je preselila v München. Pred desetimi leti je Alexander Bonich tako kot kakšen ducat drugih študentov na koprski Fakulteti za humanistične študije vpisal podiplomski študij Zgodovina Evrope in Sredozemlja. “Bil je študent kot vsi ostali. Izstopal je s tem, ker je prišel iz ZDA, sicer pa ni bil nič posebnega. Kake agresivnosti ali nagnjenosti k nasilju ni kazal,” se spominja njegov sošolec, ki ne želi biti imenovan.

Žrtev Wiliam Klinger je bil v severnem Jadranu priznani zgodovinar. Otroštvo je preživel na Reki, diplomiral je v Trstu, doktoriral pa v Firencah. Veljal je za velikega poznavalca jugoslovanske zgodovine v času Tita, ki mu je posvetil veliko svojih del. Bil je nekonvencionalen zgodovinar, zaradi česar je tudi zapustil reško univerzo. Sodeloval je z rovinjskim centrom za zgodovinske raziskave, s tržaško univerzo in istrskimi zgodovinarji, ki ga opisujejo kot enega vodilnih strokovnjakov na področju novejše jugoslovanske zgodovine. V zadnjem času se je veliko ukvarjal z obveščevalnimi in tajnimi službami komunističnega režima v Jugoslaviji. Ker je govoril kar osem jezikov, je imel neposredne dostope do primarnih zgodovinskih virov.

“Zadnjič sem ga videl oktobra, ko me je povabil na obisk v svoje stanovanje v New Yorku. Če bi bil bolj zagret, bi te dni najbrž bil v njegovem stanovanju, tako pa zaradi mojega obotavljanja iz tega ni bilo nič. Še sreča,” dodaja Apollonio, ki ne more razumeti, kako je lahko prišlo do takšne tragedije. “Ne morem si predstavljati, da je ubil človeka. Kar je naredil, se mi zdi noro. Je pa res, da ga je ob istrski zgodovini zelo zanimalo staro orožje, vojaške uniforme in podobne zadeve. Bil je tudi vzkipljiv. Ko se je pogovor zasukal v kakšno kočljivo temo, je postal vznemirjen in nervozen, a ni bil nasilen.”

Na začetku je Bonich v Koper zahajal dvakrat, trikrat na leto, v zadnjem obdobju le enkrat. Pričesko si je urejal v salonu Elli na Triglavski ulici, nedaleč od Pretorske palače. “Ja, pri nas si je urejal frizuro, zagotovo enkrat na leto,” se spominja vodja frizerskega salona Elide Morosini. “Zelo sem presenečena, ko sem izvedela za umor. Šele ko sem videla fotografijo, sem postala prepričana, da je res on. Pri nas je bil prijazen, odprt, veliko je govoril, spominjam se, da je opisoval New York. Imel pa je nekoliko poseben slog oblačenja, v množici bi ga takoj opazili. A si ne bi nikoli mislila, da bi lahko koga ubil.”

Na FHŠ je nameraval doktorirati iz teme o dokumentih o Neodvisni reški državi (po prvi svetovni vojni) v ameriških državnih arhivih, a študija pri mentorju dr. Jožetu Pirjevcu ni dokončal. Prav zgodovina Reke je najbrž zbližala žrtev in morilca. “Ne vem natančno, kakšne odnose sta imela, a nekajkrat mi je omenjal, da mi lahko predstavi dr. Klingerja, ki ga je zelo cenil kot zgodovinarja,” še pravi Apollonio.

V New Yorku je bilo januarja 39 umorov, kar je manj kot lani, ko so ubili 33 ljudi. Območje parka Astoria v Queensu je zelo varno, saj se je tam zadnji krvni delikt zgodil leta 2010. Tudi sicer je New York v zadnjih letih postal varno mesto. Lani je bilo v njem 333 umorov, kar je bistveno manj kot na primer leta 1990, ko jih je bilo 2262.

Kljub temu se je Bonich z vizitkami lažno predstavljal kot doktor znanosti primorske univerze. Tudi sicer je imel več potnih listov, vsaj ameriško in hrvaško državljanstvo, živel pa je na različnih koncih sveta. Občasno se je predstavljal tudi kot Rudolf De Dominicis Bonich. Uporabljal pa je tudi priimek Soldatić, ki je materin dekliški priimek. Pred vrnitvijo v Istro je vsaj tri leta živel na Malti, prej je za ameriško državo delal v Severni Afriki in tudi na Balkanu. Tudi sam govori pet jezikov, poleg stanovanj v New Yorku in v Kopru je bil še pred kratkim lastnik stanovanja na Reki in zemljišča na Lošinju, od koder prihaja njegova družina.

V New Yorku živijo še njegovi starši. Mati je bila zelo dejavna v hrvaškem izseljenskem društvu, kjer je tudi učila. Zato je zgodovinarsko-reška tragedija v New Yorku pretresla tudi istrsko izseljensko skupnost.

DENIS SABADIN

---