Meja in pristanišče sta vabi za organizirani kriminal

Na območju koprske policijske uprave v zadnjih letih opažajo velik skok kaznivih dejanj s področja organiziranega kriminala, srečujejo pa se tudi s pripadniki tujih kriminalnih družb. Trend, ki se je nakazal v letu 2013, se je nadaljeval tudi lani. Predlani so na tem območju obravnavali 197 kaznivih dejanj organizirane kriminalitete, na območju celotne države pa 483.

KOPER > Damjan Apollonio, vodja oddelka za organizirano kriminaliteto v sektorju koprske kriminalistične policije, poudarja, da koprska policijska uprava tudi po koncu lanskega leta ponovno izstopa po številu kaznivih dejanj s tega področja. Statistični podatki za leto 2013 so pokazali, da je bilo teh kaznivih dejanj 50 odstotkov več kot leto poprej.

“Območje koprske policijske uprave leži na geostrateškem območju, ki je za organizirani kriminal izredno zanimiv. Poleg Luke Koper, ki je eno izmed najpomembnejših pristanišč v širši regiji, je pomemben dejavnik neposredna bližina Italije in Hrvaške. Oba dejavnika sta ključna vaba za organizirani kriminal, kar je razvidno tudi iz statistike kaznivih dejanj organizirane kriminalitete za PU Koper,” pojasnjuje ozadje statističnih številk Apollonio.

Izstopajo kazniva dejanja, povezana s tihotapstvom in prodajo prepovedanih drog (predvsem heroina, kokaina in sintetičnih drog), ponarejanje denarja, trgovina z ljudmi in tihotapstvo ljudi čez državno mejo, trgovina z orožjem in druge oblike organiziranega kriminala.

Rekordni zasegi prepovedane droge

Da je to območje zanimivo za organizirani kriminal, potrjujejo tudi večje količine prepovedanih drog, ki so jih v preteklih letih v Luki Koper zasegli skupaj s cariniki, med njimi je bilo tudi nekaj rekordnih zasegov. Pred leti so zasegli dve pošiljki heroina, prva je bila težka 212 kilogramov, druga 164. Ustavili so tudi večjo količino prekurzorjev oziroma predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog. Konec lanskega leta pa so na počivališču Povir v bližini Sežane zasegli še rekordnih 175 kilogramov kokaina, našteva vodja koprskega oddelka za organizirano kriminaliteto.

Območje koprske policijske uprave je eno izmed najbolj izpostavljenih območij v Sloveniji tudi po tihotapljenju prebežnikov čez državno mejo. Lani so na tem območju obravnavali kar 66 odstotkov vseh prebežnikov, ki so nezakonito prišli v Slovenijo.

Apollonio je pojasnil, da so lani uspešno končali kar nekaj kriminalističnih preiskav s področja organiziranega kriminala, povezanih predvsem s tihotapljenjem in preprodajo drog, kot tudi s tihotapljenjem ljudi čez državno mejo. “Večina teh kriminalističnih preiskav je potekala v sodelovanju s predstavniki tujih policij,” je poudaril.

Pohvala Europola

Ob tem je spomnil tudi na preiskavo s področja prepovedanih drog, ki so jo zastavili v Sloveniji, potem pa se je razširila na več drugih držav. “Bili smo pobudniki, nato smo kriminalistično preiskavo zoper organizirano kriminalno združbo tudi usmerjali in vodili. Uspeli smo prijeti člane organizirane kriminalne združbe v več državah, v sodelovanju z drugimi državami pa smo uspeli zaseči več kot 100 kilogramov različnih prepovedanih drog,” je spomnil Apollonio. Za uspešno delo v tem primeru jih je pohvalil tudi predstavnik Europola.

Apollonio je povedal, da samo v Evropski uniji deluje okoli 3600 mednarodnih kriminalnih združb, pri čemer se jih 70 odstotkov povezuje s podobnimi skupinami v drugih državah članicah. “Denar, pridobljen s trgovino z drogami, ljudmi in podobnim. je potrebno najprej oprati, torej vložiti v legalne posle, preden ga je mogoče uporabiti. Kar 1600 milijard dolarjev denarja je bilo po podatkih Združenih narodov opranega v letu 2009, kar predstavlja 2,7 odstotka svetovnega bruto družbenega proizvoda,” razsežnosti tega svetovnega pojava s številkami pojasni Apollonio.

Po odmevnih preiskavah v lanskem letu nas je zanimalo, kako močno so pri nas prisotne tuje, predvsem italijanske organizirane kriminalne združbe. Apollonio odgovarja, da v zadnjih letih - predvsem zaradi padca meja - beležijo porast tako imenovanih mobilnih kriminalnih združb, ki se večinoma ukvarjajo s cestnimi ropi oziroma drznimi tatvinami.

Lovke camorre

“V kriminalističnih preiskavah, ki smo jih izvajali s pripadniki tujih varnostnih organov, predvsem z italijanskimi kolegi, pa smo v zadnjih letih zaznali pojav posameznih pripadnikov mafijske združbe camorra. Skrbela je predvsem za dotok ponarejenih evrskih bankovcev na območje Slovenije,” je dodal Apollonio. Koprski kriminalisti ugotavljajo, da se določeni člani te združbe ukvarjajo tudi z ustanavljanjem fiktivnih podjetij v Sloveniji in s tem povezanim pranjem denarja.

Apollonio ugotavlja, da Slovenija za razliko od drugih držav Evropske unije in sosednjih regij nima zakonskega orodja, s katerimi bi se lahko enakovredno borila zoper organizirani kriminal. “Poleg ostalega gre izpostaviti tako imenovani institut obrnjenega dokaznega bremena, kot je to urejeno v drugih državah EU,” poudarja naš sogovornik. Koprski kriminalisti so sicer lani v sodelovanju z vrhovnim državnim tožilstvom dosegli, da je ljubljansko sodišče izdalo prvo sodbo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je postala pravnomočna in izvršljiva (gre za preprodajalca droge iz Portoroža). Apollonio meni, da tudi ta zakon še ne uveljavlja dejanskega instituta obrnjenega dokaznega bremena, kot je, denimo, v Italiji. Tam osumljencu kaznivega dejanja zasežejo vse imetje, postopek vključuje tudi vse njegove družinske člane, on pa mora dokazati, kje in na kakšen način je to premoženje zakonito pridobil.

Zaznavajo pa tudi posameznike in združbe, ki se med seboj povezujejo predvsem glede na donosnost posla oziroma dobička, ne glede na to, s katerimi kaznivimi dejanji se sicer ukvarjajo.

Albanci so mislili, da so prišli na varno ...

Poleti so obravnavali tudi združbo, v kateri so delovali albanski državljani. Junija so z italijanskimi kolegi zaznali, da so se v Ankaran preselili člani mednarodne združbe, sestavljene predvsem iz albanskih državljanov in Italijana. Italijanski policisti so združbi in njihovim odjemalcem že pred tem zasegli nekaj prepovedane droge.

“Zaradi bojazni pred razkritjem in prijetjem se je vrh kriminalne združbe preselil v Slovenijo. V Ankaranu so si uredili logistični center za hrambo in distribucijo večjih količin kokaina ter tako poskušali prikriti svoje ilegalno delovanje v Italiji,” je povedal Apollonio. Oktobra so skupaj s tržaškimi kolegi prijeli vse člane združbe, glavni organizator pa je končal v koprskem zaporu.

Apollonio poudarja, da je sodelovanje s tujimi varnostnim organi pri pregonu organizirane kriminalitete ključno za uspešen boj proti tovrstni kriminaliteti. Koprska policijska uprava že vrsto let izredno dobro sodeluje s predstavniki tujih varnostnih organov, predvsem z italijanskimi in hrvaškimi. “V današnjem času je prav tesno sodelovanje s tujimi policijami ključnega pomena v boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, to se odraža tudi v boju zoper eno od hujših oblik organizirane kriminalitete, proti terorizmu,” še meni naš sogovornik.

Koprski kriminalisti so lani končali več preiskav, povezanih s tihotapljenjem ljudi čez državno mejo. V eni izmed njih so sodelovali tudi s hrvaškimi kolegi. V koprskem priporu se je znašlo več osumljenih, hrvaški kolegi pa so prijeli tudi dva njihova aktivna policista, ki sta sodelovala v kriminalni združbi.

Neprimerljiva orodja

Pri zahtevnem delu pa slovenski policisti, ki se ukvarjajo s pregonom organiziranega kriminala, pogosto naletijo tudi na ovire, ki so povezane z zakonodajo in našo pravno prakso. Pri dalj časa trajajočih mednarodnih preiskovalnih operacijah, pri katerih sodelujejo s tujimi varnostnimi organi, opažajo, da pogoji za pridobitev in izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov pri nas niso primerljivi s tistimi v državah EU. Apollonio ob tem omenja zakonsko določeno časovno omejitev trajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, pa tudi vse bolj omejevalne pogoje za odobritev prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih postavljajo pravosodni organi.

Opozarja še na kadrovsko podhranjenost operativnega dela specializiranih kriminalistov za delo na področju organiziranega kriminala. Na koprski policijski upravi se, denimo, s problematiko tihotapstva drog za celotno območje ukvarja le pet ali šest za to specializiranih kriminalistov.

SIJAN PRETNAR

---