Masleše ne bodo izločili

Vrhovni sodniki so na današnji občni seji zavrnili zahtevo za izločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše iz odločanja v zadevi Patria, je v izjavi za medije dejal tiskovni predstavnik sodišča Gregor Strojin. Masleša na seji ni bil prisoten, saj o vprašanju lastne izločitve ne sme glasovati.

LJUBLJANA > Vrhovno sodišče namreč obravnava zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil Franci Matoz, zagovornik predsednika SDS in obsojenega v zadevi Patria Janeza Janše.

Ob tem pa je Matoz zahteval izločitev Branka Masleše, ki je zatem prenehal z vsakim nadaljnjim delom v zadevi. Ker je bila seja, sklicana za 18. julij, nesklepčna, Masleša v tej zadevi ni smel opravljati nobenih dejanj, podpredsednica sodišča Nina Betetto pa je sklic občne seje ponovila.

Današnje seje se je udeležilo 29 sodnikov od 32, kakšen je bil izid glasovanja oziroma ali je kdo glasoval drugače od končne odločitve, pa Gregor Strojin ni razkril. Je pa pojasnil, da bo Betettova zdaj izdala sklep z obrazložitvijo odločitve. Kdaj bo izdan, še ne morejo napovedati. Betettova bo v sklepu povzela tudi obrazložitve posameznikov sodnikov, ki so govorili na seji.

Čakajo še na Črnkovičev odgovor

Matoz je izločitev Masleše predlagal, ker naj bi se z govorom na Dnevih slovenskega sodstva vnaprej izrekel za pristranskega. To je bila sicer tudi prva zahteva za izločitev predsednika vrhovnega sodišča nasploh. Obenem je Matoz podal tudi zahtevo za izločitev sodnice poročevalke v zadevi Patria Vesne Žalik, a je Betettova zahtevo zavrnila.

Strojin je spomnil, da se šele v teh dneh izpolnjujejo procesni pogoji, da se o zadevi lahko sploh vsebinsko odloča. Do zahteve za varstvo zakonitosti se je moralo namreč opredeliti tožilstvo, nato pa je še obramba imela možnost, da se je izrekla glede odgovora tožilstva. Obrambi se rok za odziv izteče v prihodnjih dneh.

K Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti sta se pridružili tudi zahtevi drugih dveh obsojencev v zadevi Patria - brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča - hkrati pa je Matoz zahtevo Janše dopolnil. Sodišče mora vse zahteve obravnavati istočasno.

Po Strojinovih informacijah čakajo le še na Črnkovičev odgovor. Ko bodo vsi odgovori prišli, bodo torej izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje o zahtevi. Kdaj bo sodnica poročevalka lahko predložila zadevo v odločanje senatu, pa ne morejo napovedovati.

V Odboru 2014 se z odločitvijo ne strinjajo

Na podlagi današnje odločitve bi lahko bil Masleša v skladu z letnim razporedom razporejen v senat, ki bo odločal o tej zadevi, hkrati pa bo lahko odločal tudi o zahtevah za izločitev drugih sodnikov, če bi v tem primeru do njih spet prišlo. A hkrati lahko tudi stranke podajo nov predlog za izločitev Masleše oziroma drugih sodnikov.

Na današnjo odločitev glede Masleše so se odzvali v Odboru 2014. Odločitev so, kot so zapisali, pričakovali, se pa z njo ne strinjajo. Pri tem opozarjajo, da je Masleša na dnevih slovenskega sodstva 6. junija v svojem govoru “izrazil izrazito negativen odnos do prvaka največje opozicijske stranke Janeza Janše”, zaradi česar po njihovem mnenju v odločanju o zadevah, ki se nanašajo na Janšo, ne more biti nepristranski. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven, so zapisali.

Navajajo, da bi morala v pravni in demokratični državi sodišča sprejemati odločitve neodvisno in objektivno, “zadnji dogodki pa žal kažejo, da v Sloveniji temu ni tako”. “Sprejemanje odločitev na podlagi političnega in osebnega prepričanja nikakor ne more predstavljati obstojnih temeljev države v osrčju EU,” so dodali.

Še bodo prižigali sveče

Tako tudi nadaljujejo s prižiganjem sveč pred sodno stavbo v Ljubljani, s čim med drugim opozarjajo tudi na to, da je “proces demokratizacije v Sloveniji zaradi več let trajajoče sodne farse Patria bistveno okrnjen”. Janševi podporniki sicer sodišče vseskozi pozivajo, da o zahtevi za varstvo zakonitosti odloči čim prej in Janšo osvobodi.

Prvostopenjsko sodišče je junija lani Janšo, Krkoviča in Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janša in Krkovič kazen že prestajata, Črnkoviču pa so začetek prestajanja preložili na oktober.

STA

---