Manj mrtvih in manj hudo poškodovanih

Dvanajst mrtvih, trije manj kot predlani, in kar 30 odstotkov manj hudo poškodovanih - to sta spodbudna podatka iz lanske prometne statistike koprske policijske uprave. Podatki vlivajo optimizem, saj je število mrtvih in hudo ranjenih od Komna in Planine proti Istri vsako leto manjše. Manj je bilo tudi nezgod zaradi hitrosti, smrt pa je še vedno prepogosto kosila med pešci, kolesarji in motoristi.

V začetku avgusta je pri Pregarju umrl mladenič iz Fabcev. Foto: Pgd Ilirska Bistrica
V začetku avgusta je pri Pregarju umrl mladenič iz Fabcev. Foto: Pgd Ilirska Bistrica

PRIMORSKA > “Minulo leto je bilo bistveno bolje od predhodnih, predvsem smo zadovoljni, da se je za dva odstotka zmanjšalo število nesreč zaradi hitrosti. Prav ob višjih hitrostih se vozniki in potniki huje poškodujejo, zato je ta rezultat izredno pomemben. Na drugi strani pa ne moremo biti zadovoljni glede najbolj ranljivih udeležencev v prometu, čeprav smo izvajali vrsto preventivnih akcij in represivnih ukrepov,” lansko črno statistiko na cestah koprske policijske uprave ocenjuje policijski inšpektor Igor Gjerkeš.

Polovica žrtev iz najbolj ranljive skupine

Na cestah od Komna in Planine navzdol do hrvaške meje je lani umrlo dvanajst ljudi. Med njimi kar polovica iz skupine najbolj ranljivih udeležencev v prometu. Tudi prva žrtev, mladenič iz Kubeda, ki mu je neprevidni voznik maja presekal pot med Dekani in Cepki, je vozil motorno kolo. Na avtocesti pri Studencu je prve dni junija umrl sopotnik, ki je sedel na sovoznikovem sedežu v kombiju, pred katerega je nenadoma zapeljal voznik tovornjaka. Nedaleč stran, pri Dilcah, je naslednji dan pijani voznik zapeljal naravnost v kolesarja, ki se je vračal s kolesarske dirke.

Lani je po trčenju v zid v Kuteževem umrl tudi starejši domačin, vendar so pri obdukciji ugotovili, da mu je pred trkom v hišo odpovedalo srce.

Najbolj nerazumljiva nesreča se je v začetku julija zgodila v ulici OF sredi Kopra, ko je poštar med vzvratno vožnjo podrl pešakinjo, ki je tako kot že neštetokrat hodila po ulici v službo. Izzivanje usode je v začetku avgusta po prekrokani noči pri Pregarju vzelo življenje mladeniča iz Fabcev. Nekaj dni kasneje je na štiripasovnici v Kopru padel in umrl motorist srednjih let, v začetku septembra pa pri Petrinjah še češki motorist, ki je v ovinku zapeljal na odbojno ograjo. Sredi septembra je pod Šmarjami umrl mladenič na mopedu, ki ga je zadel voznik z avtom.

V začetku oktobra je pod Suhorjem umrla mladenka, ki je z avtom na mokri in slabi cesti zapeljala pod cesto v drevo. Podobna nesreča se je nekaj dni kasneje zgodila v Parecagu, kjer je mlada voznica zadela najprej v robnik, nato pa v drevo. Pod Ostrožnim Brdom so v začetku novembra pol dneva po nesreči našli starejšega domačina, ki se je s traktorjem prevrnil v gosto grmovje. Konec novembra pa je pri Hraščah voznik srednjih let brez zaviranja oplazil prvo drevo, nato čelno zadel v drugo in umrl.

“Od začetka policijske stavke se razmere v prometu ni bistvo poslabšalo. Manjša prisotnost policistov na cestah je seveda slaba in se lahko na dolgi rok še kako pozna. Vendar pa poudarjamo, da policisti kljub stavki še vedno izvajajo določene aktivnosti. Je pa res, da prisotnost policije na cestah deluje tudi izredno preventivno,” o vplivu policijske stavke na prometno varnost razmišlja Gjerkeš.

Usoden alkohol

Gjerkeš je pojasnil, da je štiri nesreče posredno zakrivil alkohol: pri Dilcah, Pregarju, na štiripasovnici v Kopru in pri Hraščah. Voznik, ki je pokosil kolesarja pri Dilcah, ter pokojna voznika pri Pregarju in na štiripasovnici v Kopru so imeli v krvi več kot dva promila alkohola, pokojni voznik pri Hraščah skoraj promil. Štirikrat je smrt kosila zaradi prevelike hitrosti, petkrat zaradi nepravilne strani vožnje, dvakrat zaradi izsiljevanja in enkrat zaradi neprevidne vzvratne vožnje.

“Pri vseh nesrečah poskušamo ugotoviti natančen vzrok zanje, je pa to včasih nemogoče. Še posebej takrat, ko povzročitelj umre, nesreče pa ne vidi nihče. Če ugotovimo prisotnost alkohola, je jasno, v vseh ostalih primerih pa je raziskovanje zelo težko. In potem tudi ustrezno reagiranje na vzroke,” pojasnjuje Gjerkeš in dodaja, da bo edini konkretni ukrep po lanski smrtni nesreči podaljšana odbojna ograja ob glavni cesti pri Parecagu. Slaba cesta pod Suhorjem ni v pristojnosti policije, ker je lokalna in zanjo skrbi občina.

Po ugotovitvah policije je najbolj kritična stara glavna ceste od Postojne do Kopra, in sicer odseka med Postojno in Razdrtim ter Dekani in Kozino. Razmere na obalni cesti med Izolo in Koprom je po odprtju predora Markovec bistveno boljše kot prejšnja leta. Zelo obremenjene glavne ceste med Postojno in Jelšanami, Krvavim Potokom in Starodom ter Koprom in Dragonjo so bile za voznike lani dokaj prijazne, razen za mladeniča, ki je umrl pod Šmarjami.

Tanka meja med smrtjo in hudo poškodbo

Sicer pa so policisti lani obravnavali pet odstotkov manj prometnih nesreč kot predlani, v katerih se je hudo poškodovalo kar 30 odstotkov manj ljudi.

“Med hudo telesno poškodbo in smrtjo je pogosto izredno tanka meja. Škoda, ki jo utrpi družba zaradi hudih poškodb, je lahko prav tako visoka. Govorimo o dolgotrajnem zdravljenju o invalidnostih… Zato je poleg padanja števila mrtvih izredno pomembno, da nam iz leta v leto pada tudi število hudo poškodovanih,” je pojasnil Gjerkeš. Se je pa lani v nesrečah laže poškodovalo šest odstotkov ljudi več kot predlani.

> 122 ljudi je na slovenskih cestah umrlo lani,

> 112 predlani, torej deset manj,

> 25 smrtnih žrtev je terjal lanski julij.

DANIJEL CEK


Najbolj brano