Letos v gorah reševali večkrat kot lani

Gorski reševalci so letos v gorah reševali že v 410 primerih, žal se je za 39 gornikov obisk gora tragično končal. Številka je večja kot lani, kar v Planinski zvezi Slovenije pripisujejo lepemu vremenu in večjemu obisku gora. Ob začetku zimske sezone v gorah pa planincem svetujejo, da se pridružijo planinskim društvom in klubom na organiziranih planinskih aktivnostih, saj gorski reševalci le malokrat posredujejo na organiziranih pohodih.

LJUBLJANA > Gorski reševalci so letos največkrat posredovali med poletno sezono, od junija do avgusta, ko so v gore hiteli kar 120-krat. Zaradi lepega vremena in dežurstva na brniškem letališču, je bilo tudi več helikopterskih posredovanj, je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Igor Potočnik.

Pomoč v gorah večkrat potrebujejo moški

Gorski reševalci so najpogosteje reševali domače obiskovalce gora, tuje planince pa v približno 40 odstotkih. Glavni vzroki nesreč so zdrsi, nepoznavanje terena in slaba telesna nepripravljenost. Med ponesrečenci je dvakrat več moških kot žensk, največkrat so pomoč potrebovali planinci, stari od 50 do 59 let.

Prednjačijo nesreče na planinskih poteh, največ se jih je poleti zgodilo na območju Triglava. Največkrat so gorski reševalci hiteli na pomoč posameznikom in neorganiziranim skupinam. Najpogostejše so bile poškodbe nog in glave.

Inštruktor gorske reševalne zveze Matjaž Šerkezi, je povedal, da se med vzroki za nesreče pogosto pojavljajo tudi slaba priprava na turo, neznanje, subjektivne informacije, ki so jih našli na spletu ali družabnih omrežjih, pa tudi želja po pustolovščinah.

Obvezen lavinski trojček

Zimske obiske gora zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične zimske razmere. Trenutno je v gorah zelo malo snega, planinske poti pa so večinoma kopne, ponekod poledenele (predvsem zjutraj in zvečer), zato poleg ostale opreme planinci ne smejo pozabiti na dereze in cepin, ki so lahko odločilni za varnejše prečenje nekaterih predelov.

Šerkezi je še opozoril, da je treba pred prvo uporabo preveriti stanje opreme, ko se odpravimo v hribe, pa preveriti, ali so koče odprte, spremljati vremenske in snežne razmere. Obvezna oprema v nahrbtniku pa mora biti lavinski trojček, lavinsko žolno si morajo planinci namestiti pod zgornji sloj oblačil, s seboj pa morajo imeti tudi lavinsko sondo in aluminijasto lopato.

Da bi dobili povratne informacije o splošni gorniški usposobljenosti, opremi in poznavanju opreme ter lavinskih razmerah ob določenem dogodku, so pripravili tudi anonimno spletno anketo Snežni plaz. S takšnimi informacijami bodo lahko gorski reševalci izboljšali svoje delo.

SP

---