Letos umrli trije gorniki in devet gozdarjev

Čeprav je zaradi toplejše pomladi letos manj snega v gorah, gorski reševalci opozarjajo, da veliko planinskih poti še vedno prečka nevarna snežišča. Brez derez in cepina tako lahko hitro pride do zdrsa, ti pa so najpogostejših vzrok smrti v gorah.

KRANJ > ”Primerna obutev je alfa in omega planinstva,” je poudaril inštruktor gorske reševalne zveze Matjaž Šerkezi in pojasnil, da se največ najhujših nesreč zgodi na snežiščih, ki jih prečkajo neopremljeni in nepripravljeni planinci. Brez derez in cepina gornik na takem snežišču zlahka zdrsne, zdrs pa se lahko konča tragično nekaj sto metrov niže. Po njegovem so razlogi za nesreče v gorah neizkušenost, precenjevanje lastnih sposobnosti in nepripravljenost.

“Ljudje se v gore pogosto odpravljajo po trenutnem navdihu,” je pojasnil in gornike pozval k spremljanju vremenskih razmer, prehodnosti poti in podatkov o odprtju koč. Trenutno je od 178 koč odprtih 159, ostale pa se bodo odprle do konca junija. Poleg tega je pomembno, da se gorniki na pot odpravijo še pred sončnim vzhodom, saj je popoldne večja nevarnost neviht.

Gorski reševalci so včeraj na novinarski konferenci v Kranju opozorili na varnost v gorah pred uradnim začetkom glavne planinske sezone ta konec tedna z Dnevom slovenskih planinskih doživetij na Krvavcu.

Gorski reševalci so letos posredovali že v 94 primerih, z gora pa so žal prinesli tudi dvanajst trupel. Šerkezi je poudaril, da v vsak planinski nahrbtnik, ne glede na cilj našega pohoda, sodi alufolija in velika črna vreča za smeti, ki še bolje zadržuje toploto ob telesu, prva pomoč, čelna svetilka z rezervnimi baterijami, telefon s polno baterijo, beležka, svinčnik, sveče in vžigalice ter železna rezerva, kot je energijska ploščica ali čokolada.

Tudi poleti je treba imeti s seboj topla oblačila, saj se največ podhladitev zgodi ravno poleti. Planinci se v hribe namreč odpravijo v lahkih oblačilih, če jih sredi pohoda ujame noč ali nesreča, pa nimajo zaščite pred nizkimi temperaturami. Seveda so pomembni tudi dobri planinski čevlji, ki bi jih morali menjavati vsaj na tri leta, strokovnjaki pa odsvetujejo trekking čevlje, ki ne ščitijo gležnjev.

Pred odhodom na turo se je pametno tudi zavarovati, saj ponekod v tujini reševanje ni brezplačno, kot je to pri nas. Ura helikopterskega reševanja stane približno 3000 evrov.

Slovenski gorski reševalci letno posredujejo v približno 350 nesrečah, v polovici primerov pa jim na pomoč priskoči tudi (povečini vojaški) helikopter. Helikopterska ekipa je poleti dežurna na Brniku. Gorski reševalci so letos opravili že 77 reševalnih in 17 iskalnih akcij, v katerih je sodelovalo 920 reševalcev, ki so opravili že 4000 ur dela. Letos je v naših gozdovih in gorah umrlo že dvanajst ljudi, od tega le trije gorniki in devet gozdarjev. DC, STA

---