Lani so sodišča prejela 1,03 milijona zadev

Sodstvo že več let obvladuje pripad zadev, število nerešenih zadev se zmanjšuje, v letnem poročilu za 2014 ugotavlja vrhovno sodišče. V treh letih se je število nerešenih zadev namreč zmanjšalo za skoraj tretjino.

LJUBLJANA > Prav tako se krajšajo pričakovani časi rešitve zadev. Lani so sodišča prejela 1,03 milijona zadev in rešila več kot 1,067 milijona.

Ker so sodišča rešila več zadev, kot so jih prejela, je kazalnik reševanja pripada tudi lani presegel 100 odstotkov - 103,5 odstotka za vse prejete zadeve oziroma 105,6 odstotka za pomembnejše zadeve. Na zadnji dan lanskega leta je nerešenih ostalo nekaj več kot 290.000 zadev.

Na 7,1 meseca se je skrajšal pričakovani čas rešitve pomembnejših zadev, na 3,3 meseca pa pričakovani čas reševanja ostalih zadev. Število nerešenih zadev se je v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo za 11,3 odstotka, v primerjavi z letom 2011 pa kar za 32,1 odstotka, piše v sporočilu.

Hkrati se je povprečna starost nerešenih zadev lani nekoliko zvišala, a kot pravijo na vrhovnem sodišču, gre to na račun ostalih, predvsem izvršilnih zadev, saj se je povprečna starost nerešenih pomembnejših zadev sicer znižala. Konec leta 2014 je ostalo nerešenih 34.229 zadev, starejših od pet let, kar je devet odstotkov manj kot konec leta 2013.

Zadev, ki so starejše od deset let, je bilo konec lanskega leta 5317. Gre za skoraj sedemodstotni porast, a na sodišču izpostavljajo, da izključno na račun izvršilnih zadev, ki predstavljajo veliko večino starejših zadev. Nerešenih pomembnejših zadev, starejših od deset let, je bilo lani sicer za 22,5 odstotka manj kot leto prej.

Pravna sredstva se je pri pomembnejših zadevah pred okrožnimi sodišči lani vlagalo v 13,7 odstotka primerov ter v 6,8 odstotka zadev pred okrajnimi sodišči. Višja sodišča so pri tem potrdila 71,5 odstotka prvostopenjskih odločb.

Obenem na vrhovnem sodišču opozarjajo tudi na težave, kot posebno dolgoročno in strateško kritičen problem izpostavljajo upočasnjen dotok novih mladih sodnikov in nevarnost generacijskih vrzeli.

Na izvajanje sodne oblasti pomembno vpliva tudi strokovnost sodnikov in sodnega osebja, ki pomenijo neizogibno podporo sodnikovemu odločanju, še poudarjajo na sodišču. Zato opozarjajo, da so posamezne kategorije zaposlenih izvzete iz sistematičnega izobraževanja sodnega osebja.

Vrhovno sodišče v ospredje postavlja tudi vprašanje sprejemanja kakovostnih in dodelanih zakonskih rešitev, saj da lahko le takšni predpisi izboljšajo učinkovitost in uspešnost sodišč. Hkrati opozarjajo na neustrezno normativno urejenost nekaterih pravnih področij.

Zaradi ustrezne vsebinske in organizacijske priprave ter zagotovitve informacijske podpore je v zakonodajnih postopkih po mnenju vrhovnega sodišča treba nameniti posebno pozornost pravočasnemu obveščanju o nameravanih zakonskih spremembah.

Tudi prostorski pogoji delovanja sodišč so težava, ki jo izpostavljajo na vrhovnem sodišču.

STA

---