Krkoviča preganja, da izbori “še zadnjo resnico o moževi smrti”

Brigadir Tone Krkovič je po današnjem zaslišanju povedal, da je sodišču pojasnil pravni okvir, pod katerim je dal junija 1991 sestreliti helikopter JLA, na nadaljnja vprašanja sodišča pa ni odgovarjal. Zaslišanja se je udeležila tudi vdova umrlega pilota Emilija Mrlak. Krkoviča preganja, da izbori "še zadnjo resnico o moževi smrti", je dejala.

Brigadir Tone Krkovič je po današnjem zaslišanju povedal, da 
je sodišču pojasnil pravni okvir, pod katerim je dal junija 1991 
sestreliti helikopter JLA, na nadaljnja vprašanja sodišča pa ni 
odgovarjal. Foto: STA
Brigadir Tone Krkovič je po današnjem zaslišanju povedal, da je sodišču pojasnil pravni okvir, pod katerim je dal junija 1991 sestreliti helikopter JLA, na nadaljnja vprašanja sodišča pa ni odgovarjal. Foto: STA

LJUBLJANA > Kot je po zaslišanju povedal Krkovič, na nadaljnja vprašanja sodišča ni odgovarjal, ker želi, da tožilstvo, če bo do procesa prišlo, najprej sestavi obtožnico, da bo vedel, česa ga bremenijo.

Kot udarec v njegovo čast in ponos je ocenil dejstvo, da se zadevo presoja po nekdanji zakonodaji SFRJ. "Da se mi to ponuja z demagoško finto, da je to zame ugodneje, se mi zdi norčevanje," je dejal in dodal, da želi, da se mu sodi po slovenski zakonodaji.

Krkovič je bil namreč na ljubljanskem okrožnem sodišču zaslišan zaradi suma vpletenosti v dva umora, ker je dal 27. junija 1991 v Ljubljani kot poveljnik sestreliti helikopter JLA, pri čemer sta umrla Makedonec Bojanče Sibinovski in pilot, Slovenec Toni Mrlak.

Kazensko ovadbo zoper Krkoviča je vložila Mrlakova vdova, Emilija Mrlak, a jo je tožilstvo zavrglo. Mrlakova je zato pregon prevzela kot zasebna tožilka, sodišče pa se mora zdaj odločiti, ali bo na njen predlog zoper Krkoviča uvedlo sodno preiskavo.

Pred sodiščem se je v podporo Krkoviču zbralo približno 100 njegovih podpornikov iz SDS in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, med njimi tudi predsednik SDS in takratni obrambni minister Janez Janša. Slednji je v izjavi novinarjem dejal, da še nekaj let nazaj ne bi verjel, da je mogoč "takšen škandal", ko se Krkoviča preganja zato, ker je opravil svojo dolžnost. Slednjo je Krkovič po besedah Janše opravil na podlagi odredbe predsedstva RS in ukaza takratnega republiškega štaba za TO. "Po tej logiki lahko preganjajo kakšnih 50.000 ljudi, ki so se takrat odzvali pozivu k obrambi domovine," je dejal. Sodišče bi moralo po njegovem prepričanju zadevo zavreči takoj, "ne pa da izkorišča neke pollegalne in polproceduralne možnosti" za pregon Krkoviča.

Helikopter je dal sestreliti, ker je bila vojna

Na novinarski konferenci pred zaslišanjem je Krkovič povedal, da je dal helikopter sestreliti, ker je bila vojna in ker je helikopter nadletel položaje Morisa. Pri tem, kot je dejal, ni vedel, kdo je v njem, prav tako ne, da naj bi se Mrlak dogovarjal za prestop v Teritorialno obrambo (TO).

Mrlakova je po zaslišanju povedala, da njen mož na dan sestrelitve ni bil sovražnik slovenskih obrambnih sil, ampak da je bil del njih. Slednje po njenih besedah izhaja iz sodbe upravnega sodišča iz 20. avgusta 1998 in odločbe ministrstva za obrambo iz 16. aprila 2002. V slednji je zapisano, "da je njegov status glede pravnih posledic enak statusu pripadnika takratne TO", je pojasnila.

Dejala je, da je njen mož v TO prestopil avgusta 1990, v aktivni službi JLA pa je ostal, ker naj bi se dogovarjal za prehod treh helikopterjev JLA na slovensko stran.

“Predsedstvo RS ni izdalo nobenega ukaza za ofenzivno bojevanje, ampak samo za obrambo”

Na vprašanje, kako bi lahko Krkovič vedel, kdo je v helikopterju, je sestra Mrlakove, Draga Potočnjak odgovorila, da za bojevanje obstajajo neka pravila. "Poznamo defenzivno in ofenzivno bojevanje. Predsedstvo RS ni izdalo nobenega ukaza za ofenzivno bojevanje, ampak samo za obrambo," je dejala. Sama meni, da je bila sestrelitev potrebna, "ker je nekdo hotel veliko vojno".

STA


Najbolj brano