Krivi malomarni železničarji

“Ne glede na to, kako hude poškodbe je dobil oškodovanec in kako te vplivajo na njegovo življenje, krivde ne moremo pripisati obtoženemu,” je pred dnevi razsodila sodnica Barbara Franca in bosanskega voznika tovornjaka oprostila vseh obtožb. Tožilstvo ga je preganjalo zaradi hude nesreče, v kateri je spomladi leta 2011 železničar iz Pivke komaj preživel in izgubil nogo. Sodišče je ugotovilo, da je nesrečo zakrivila malomarnost železničarjev.

Pred štirimi leti se je na območju koprskega pristanišča 
zgodila huda nesreča, v kateri bi skoraj umrl delavec Slovenskih železnic.
Pred štirimi leti se je na območju koprskega pristanišča zgodila huda nesreča, v kateri bi skoraj umrl delavec Slovenskih železnic.  

KOPER > “Obtožba mu očita, da kot voznik tovornjaka ni ustavil pri znaku stop. Tega ni mogoče ugotoviti. V njej še piše, da ni pustil mimo vlakovne kompozicije, ki je pripeljala pravilno. Sodišče pa je ugotovilo, da kompozicija ni vozila pravilno. Zato se obtoženega oprosti obtožb,” je po nekaj obravnavah in predvsem čakanju na mnenja izvedencev razsodila koprska okrožna sodnica Barbara Franca.

Bosanski voznik tovornjaka Velaga J., ki sicer z družino živi in dela v Kopru, je tako oproščen obtožbe, da je maja leta 2011 v koprskem pristanišču iz malomarnosti povzročil nesrečo, v kateri bi skoraj izgubil življenje železniški delavec Nermin F. iz Pivke. Pivčan je kot premikač tiste usodne noči stal na stopnički prvega od 34 vagonov, ki jih je strojevodja z lokomotivo na začelju kompozicije iz pristanišča porival proti Srminu.

Najprej okrivili voznika tovornjaka

Na križanju tirov in ceste je vlak trčil v zadnji del tovornjaka, Nermina F., ki ni utegnil odskočiti s prvega vagona, pa je med vlakom in prikolico skoraj zmečkalo. Iz razbitin so ga rešili z zmečkano nogo, polomljenimi rebri, zapletenim zlomom čeljusti, obtolčeno glavo in sesedenim pljučnim krilom. Zaradi poškodb so mu kasneje do goleni amputirali levo nogo do.

Takoj po nesreči so tako policisti kot člani komisije iz Slovenskih železnic vso krivdo zvalili na voznika tovornjaka. Očitali so mu, da ni ustavil pred dvema znakoma stop, predstavnik železnic Sašo T. pa je na sodišču celo ocenil, da je hotel tovornjakar izsiliti prednost, ker se mu ni ljubilo čakati vlaka. Obtoženi je ves čas trdil, da vlaka ni videl, da je ustavil pred znakoma stop in pogledal v obe smeri ter da je vlak nenadoma pripeljal iz trde teme, ko je bil s tovornjakom skoraj že čez tire.

Pravila so jim španska vas?

Njegov odvetnik Igor Cek je obrambo gradil prav na napakah železničarjev, ki sta jih dokazala tudi sodna izvedenca. Po pravilniku o vožnji vlakov na območju pristanišča lahko vlaki na križanju tirov in ceste vozijo največ s hitrostjo pet kilometrov na uro, sodni izvedenec pa je ugotovil, da je vlak v tovornjak trčil s hitrostjo 16 kilometrov na uro. Premik vlaka bi moralo spremljati pet premikačev, pa sta to počela samo dva, na vsakem križanju tirov in ceste pa bi morala na eni in drugi strani vlaka premikača fizično ustaviti promet na cesti. Tega pa niso storili. Celo več, vodja premikačev je na sodišču trdil, da so jim nadrejeni naročili, da se na križiščih s cesto ni treba ustavljati, če na cesti ni vozil, da tiste noči niso imeli dovolj premikačev za vse predpisane naloge in da to vsi vedo. Drugi železničar je povedal, da za premike vlakov ponoči zadostujeta le dva premikača, čeprav v pravilniku piše, da jih mora biti pet, strojevodja pa je sodnici razlagal, da lahko v pristanišču čez križišča s cesto vozijo s hitrostjo deset kilometrov na uro, kar je enkrat več, kot je predpisano.

“Bili so lahkomiselni”

Omenjeni predstavnik Slovenskih železnic pa je trdil, da lahko vlak skozi križišča vozi s hitrostjo 20 kilometrov na uro. Strojevodja je povedal, da seveda ni mogel videti, kaj se dogaja 34 vagonov naprej in da je vozil po navodilih ponesrečenega premikača. Ko je ta šestkrat zapored zakričal, naj ustavi, je potegnil zavore, vendar je bilo prepozno.

Nesrečni premikač je na sodišču priznal, da je imel s seboj svetilko, vendar ni bila prižgana.

“Očitno je nesreča nastala zaradi malomarnosti oškodovanca in mogoče njegovih sodelavcev, ne pa zaradi malomarnosti voznika tovornjaka. Če bi obtoženi lahko videl vlak, se vlak zagotovo ne bi zaletel v zadnji del tovornjaka. Z vlaka pa so lahko videli tovornjak. Železniški delavci niso poskrbeli za zavarovanje prehodov. Očitno so bili lahkomiselni, mislili so, da bo vse v redu, pa na žalost ni bilo tako,” je sklenila sodnica.

DANIJEL CEK


Najbolj brano