Kljub črnemu juliju lani varnost na cestah zadovoljiva
Kronika
08. 01. 2016, 09.10
, posodobljeno: 02. 11. 2017, 04.55
Z vidika prometne varnosti je bilo leto 2015 zadovoljivo, ocenjujejo v Javni agenciji RS za varnost prometa. Ceste so vzele več življenj kot predlani, tudi poškodovanih je bilo več oseb, vendar pa primerjave z leti poprej kažejo, da aktualno stanje ni črno, menijo v agenciji. V nevladni Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) pa vidijo stvarnost nekoliko drugače: z varnostjo na cestah niso zadovoljni, saj je vsaka žrtev preveč.
LJUBLJANA
> Kljub črnemu juliju, ko je na slovenskih cestah umrlo 26 ljudi (19 več kot julija 2014), na Javni agenciji RS za varnost prometa o letu 2015 govorijo kot o zadovoljivem. Na cestah je lani umrlo 120 ljudi (predlani 108), več je bilo tudi poškodovanih, a kljub temu se je zgodilo približno 700 prometnih nesreč manj kot leta 2014.
Še vedno veliko razlogov za skrb
Prometna varnost se na večletni ravni izboljšuje, pojasnjuje direktor agencije Igor Velov. Sedem mesecev lanskega leta je bilo z vidika varnosti najuspešnejših v zadnjem petletnem obdobju. Maja, septembra, novembra in decembra je bilo število umrlih najnižje v zadnjih 25 letih.
Od 120 umrlih udeležencev cestnega prometa je bilo 13 tujih državljanov (od tega sedem Romunov).
Med smrtnimi žrtvami je bilo lani 38 voznikov osebnih avtomobilov in 17 sopotnikov. “Od 38 voznikov jih kar 16 ni uporabljalo varnostnega pasu,” je podatke o najhujših nesrečah podrobneje predstavil vodja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun. Ceste so lani vzele življenja 14 kolesarjev; osem umrlih kolesarjev je bilo povzročiteljev nesreče. Umrlo je 16 pešcev. “Od 16 peščev jih je bilo kar osem povoženih na zaznamovanih prehodih za pešce. To je grozen podatek, da smo vozniki tako brezbrižni do pešcev. To je zelo zaskrbljujoče,” je dejal Kapun.
Lani se je tudi zaradi lepega vremena povečalo število umrlih motoristov; ubilo se jih je 26 (predlani 17). Med umrlimi motoristi je bilo 14 povzročiteljev nesreč, od teh jih je deset umrlo zaradi velike hitrosti. “Motoristi radi govorijo, kako jih drugi izsiljujejo, a izsiljeni so bili samo v štirih primerih,” je črno statistiko povzel Kapun.
Alkohol je botroval 33 nesrečam s smrtnim izidom. Vožnja pod vplivom alkohola sicer ostaja nacionalni šport. Policisti so zaradi opitosti lani oglobili 10.000 voznikov, od tega so jih 300 pridržali. Število pridržanih je tako nizko zaradi tega, ker pijani vozniki, ko jim policisti prepovejo nadaljevanje vožnje, lahko pokličejo koga od svojih bližnjih, da pride ponje. “Od 10.000 vinjenih jih je imelo kar 5000 tako visoko stopnjo alkohola, da bi jih lahko pridržali,” je povedal Kapun.
Letos denar tudi za nakup radarjev
Tako agencija kot policija imata letos za zagotavljanje prometne varnosti na voljo več denarja. Agencija bo s svojim okrepila preventivno delo, v sodelovanju s policijo pa si želi narediti tudi premik na področju preiskovanja prometnih nesreč. Agencija bo s tem namenom financirala presojevalce prometne infrastrukture, ki bodo ob smrtnih prometnih nesrečah ugotavljali, kaj vse je botrovalo nesreči. “Moramo ločiti dve stvari: razlog za prometno nesrečo in razlog, da so bile posledice nesreče takšne, kakršne so bile. Z majhnimi ukrepi lahko izboljšamo prometno infrastrukturo, izboljšamo okolje, marsikdaj bi lahko resnost posledic prometnih nesreč preprečili,” je pojasnil Velov.
Policiji je ministrstvo že lani zagotovilo 240.000 evrov za nakup nove opreme za delo v prometu, letos pa bodo za ta namen prejeli še dodatnih 600.000 evrov. Lani so med drugim kupili osem novih radarjev, ki merijo varnostno razdaljo in hitrost vozil, novo tehtnico za tehtanje vozil, novo opremo za obravnavo prometnih nesreč, ter testerje za ugotavljanje prisotnosti drog pri udeležencih v prometu. Letos naj bi policisti dobili tudi nove stacionarne radarje za območja, kjer hitrosti ne morejo meriti iz avtomobilov.
V AMZS niso zadovoljni
S podatki, ki kažejo slabše stanje od tistega v letu 2014, ne moremo biti zadovoljni, pa pravijo v Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS). Cilj, zapisan v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, je bil, da na cestah v letu 2015 ne bo umrlo več kot 115 ljudi, a jih je 120. AMZS zato agencijo za varnost prometa poziva, naj analizira vzroke in predlaga spremembe za izboljšanje prometne varnosti. “Ob znižanih cenah goriva se ponovno več vozimo, vozniška kultura in ceste so še vedno slabe, zato nas upravičeno skrbi, da se bo slabši trend iz leta 2015 ponovil v letu 2016,” na nevarnost, da je letošnja slabša statistika napoved slabega trenda zaskrbljen Jure Kostanjšek iz AMZS.
JANA KREBELJ