Izvedenec za balistiko ne verjame, da je Milko Novič le držal roke v žepih

Izvedenec balistične stroke Franc Sablič ne verjame, da je Milko Novič, edini obtoženi za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, delce eksploziva nase prenesel iz žepov jakne, v kateri je sicer streljal na strelišču. Poleg tega imajo delci eksploziva, ki so bili najdeni na Noviču in njegovi jakni, popolnoma enako sestavo kot delci na tulcu, najdenem na kraju umora, ugotavlja Sablič. Novičeva obramba ima o Sabličevi strokovnosti in nepristranskosti številne pomisleke.

LJUBLJANA > Kar tri ure je včeraj trajalo zaslišanje Franca Sabliča, izvedenca balistične stroke, ki je po umoru Janka Jamnika pripravil izvedensko mnenje o tem, kako in s kakšnim orožjem je bil umorjen Jamnik, ter koliko časa po streljanju se lahko na koži in oblekah ohranijo delci streliva.

Obramba Milka Noviča trdi, da so delci, najdeni na Novičevem čelu, rokah in jakni, tja zašli iz žepov jakne, v kateri je Novič dan po umoru odšel na policijsko postajo oddat svoje telesne vzorce. V isti jakni je Novič streljal na strelišču (nazadnje naj bi na strelišču streljal poleti leta 2013), v žepe pa tudi sicer spravljal tulce, ki naj bi jih rabil za svoje kemijske raziskave.

Delci na jakni enaki kot na tulcu

Takšna kontaminacija je mogoča, vendar ne v primeru tega umora, je povedal Sablič. Stari delci se na jakni ne bi obdržali tako dolgo. “Po enem letu nošenja bi večina delcev odpadla,” je pojasnil. Poleg tega so delci, najdeni na Noviču in jakni, po sestavi popolnoma enaki tistim na tulcu, najdenem na kraju zločina, je še pojasnil izvedenec. Forenziki so po Sabličevih besedah v žepih jakne našli minimalno število delcev. Več jih je bilo drugje. “Popolna kontaminacija jakne z vseh strani kaže, da je bilo streljanje v tej jakni,” je dodal.

V Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) so največ delcev našli na hrbtu jakne. Sablič to pojasnjuje s položajem strelca in žrtve. Žrtev je bila ustreljena navzgor, kar pomeni, da je bil strelec nižje od žrtve, zato je oblak delcev, ki se je okrog orožja ustvaril v trenutku streljanja, padel na hrbet strelca. Pri običajnem streljanju pride praviloma le do kontaminacije palca in kazalca ter spodnjih delov rokavov.

Sablič je tudi ugotovil, da sta morilec in žrtev stala 1,5 metra narazen, med strelnim orožjem in glavo žrtve pa je bilo od 50 do največ 80 centimetrov razdalje. Kriminalisti na Noviču niso našli sledov krvi. To za Sabliča ni nič nenavadnega, saj orožje, s kakršnim je bil ustreljen Jamnik, ne ustvari odprte rane.

Obramba bo vztrajala pri izločitvi izvedenca

Novičeva obramba se že ves čas neuspešno zavzema za izločitev izvedenca Sabliča. Obramba je pridobila mnenja še dveh strokovnjakov za balistiko in kemijo, Mirana Čeha in Vojina Maštruka, ki oba ugotavljata, da strelec ni bil Novič. Če začnemo s krvjo: glede na ostale sledi krvi - na kraju zločina so bile kapljice krvi na dveh bližnjih avtomobilih - je nemogoče, da se sledi krvi ne bi prijele tudi morilčeve jakne. Tudi drža, v kateri naj bi bila morilec in žrtev v trenutku streljanja, ni nujno takšna, kot trdi Sablič, je prepričana obramba. Sklicuje se na Maštruka, ki pravi, da se je Novičeva jakna z delci kontaminirala v kontaminiranem prostoru. Novič naj bi na strelišču jakno odlagal na poličko za seboj, kamor bi lahko po streljanju padali delci.

Novičeva odvetnika Jože Hribernik in Žiga Podobnik imata zaradi naštetega številne pomisleke o Sabličevam izvedenskem mnenju, poleg tega pa dvomita tudi v Sabličevo nepristranskost. Franc Sablič je bila namreč v času izdelave izvedenskega mnenja direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija, torej laboratorija, ki je opravil vse forenzične preiskave v tej zadevi. Izvedenec ugotovitve laboratorija po besedah obrambe jemlje kot “gotovo dejstvo”, čeprav bi moral ugotovljene podatke sam preveriti in se do njih opredeliti. Takšen izvedenec ni nepristranski, trdita Hribernik in Podobnik ter napovedujeta, da bosta odločitev za imenovanje Sabliča za izvedenca “izpodbijala na vseh možnih instancah, z njo pa, če bo potrebno, seznanila tudi ustrezne evropske institucije”. Evropsko sodišče za človekove pravice je po besedah obrambe že zavzelo mnenje, da mora biti v zadevah, kjer je odločitev sodišča bistveno odvisna od izvedenskega mnenja kot ključnega dokaza, izbira nepristranskega izvedenca toliko bolj skrbna.

JANA KREBELJ

---