Iz uboja na mah v hudo telesno poškodbo

Novogoriško okrožno sodišče je Juretu M., potem ko je 13. avgusta lani za nebotičnikom v Novi Gorici zabodel Roberta A., izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ker naj bi kaznivo dejanje storil v stanju neprištevnosti. A tožilstvo se je nedavno pritožilo zoper sklep in zahteva mnenje izvedenca psihiatrične stroke.

NOVA GORICA > Za 22-letnega Novogoričana Jureta M. je junija kazalo, da se je zanj sklenila skoraj leto dni trajajoča agonija, potem ko je 13. avgusta lani za nebotičnikom v Novi Gorici zabodel Roberta A., ki je čez dobro uro zaradi hudih ran umrl. Jure M. naj bi to storil v obrambi, saj ga je pokojnik davil. Sodišče mu je izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, a se je tožilstvo pred kratkim pritožilo na takšen sklep. Sedaj je na potezi koprsko višje sodišče.

Novo kaznivo dejanje

Na novogoriškem okrožnem tožilstvu so potrdili, da so pisni odpravek sklepa o izreku varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja prejeli v začetku oktobra. “Državna tožilka je zoper sklep nato vložila pritožbo, in sicer zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja,” je pojasnila Branka Oven, vodja novogoriškega okrožnega tožilstva. Dodala je še, da se je tožilka za pritožbo odločila zaradi nestrinjanja z izrekom varnostnega ukrepa in pravne kvalifikacije kaznivega dejanja v izreku sklepa. Sodišče je namreč kaznivo dejanje uboja na mah v prekoračenem silobranu, kar je tožilstvo prva očitalo obtoženemu, v izreku spremenilo v kaznivo dejanje posebej hude telesne poškodbe, ki je imelo za posledico smrt.

O psihiatru bo odločalo višje sodišče

Okrožna državna tožilka Darinka Kastelan je že spomladi, proti koncu sojenja, na sodišče naslovila predlog, da Juretu M. izreče varnostni ukrep. Kot je pojasnila v svoji zaključni besedi, so k takšni odločitvi oziroma k predlogu pripomogli predvsem dokazi, ki so jih izvedli na glavni obravnavi. Ključno je bilo izvedensko mnenje kliničnega psihologa Tristana Riglerja, ki je zapisal, da obtoženi v času dogodka ni imel nadzora nad svojim vedenjem in ravnanjem. Iz izvedenskega mnenja je namreč izhajalo, da je obtoženi kaznivo dejanje uboja na mah v prekoračenem silobranu storil v stanju neprištevnosti, zato ni kazensko odgovoren, a potrebuje zdravljenje. Tožilstvo naj bi v pritožbi navedlo tudi, da izvedenskega mnenja ni pripravil specialist psihiater, kot veleva kazenski zakonik.

Kljub ugoditvi sodišča je sledila pritožba

Pritožba tožilstva pa je presenetila zagovornika Jureta M., odvetnika Bruna Krivca, ki je že od začetka sojenja trdil, da je šlo v obravnavanem primeru za nesrečno naključje. V zaključni besedi je poudaril, da je obtoženi že sam dejal, da bi obiskoval psihiatra, saj mu je tragičen dogodek dodobra pretresel življenje.

Na pritožbo tožilstva je podal odgovor, v katerem je povzel, da je tožilstvo med glavno obravnavo umaknilo prvotno obtožbo, prvostopenjsko sodišče pa je ugodilo predlogu tožilstva za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.

Sodišče je med drugim predlog pooblaščenke oškodovancev, odvetnice Kati Mininčič, ki je, tako kot tožilstvo, predlagala pridobitev izvedenskega mnenja psihiatrične stroke, zavrnilo, ker je presodilo, da lahko sojenje konča tudi z mnenjem kliničnega psihologa.

Sodnica Andrejka Luznik je naposled obtoženemu Juretu M. izrekla varnostni ukrep obveznega dveletnega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, saj mu sodišče naklepa ni moglo dokazati.

ANA CUKIJATI

---