Italijani hitro, naši še tuhtajo
Kronika
30. 08. 2014, 09.10
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 11.32
“Nismo zagrozili s tožbo. Zavedamo se, da naši organi skrbijo za varnost ljudi, vendar imamo tudi mi pravico braniti naše preživetje in živali. Radi bi samo, da bi uporabili čim bolj ustrezno tehnologijo,” je na govorice, da so upravi za zaščito in reševanje zagrozili s tožbo, včeraj odgovorila direktorica ribogojnice Fonda Irena Fonda. Italijanski pirotehniki so v nedeljo pri Gradežu razstrelili podobno bombo, naši pa še vedno “zbirajo informacije”.
“Pridušena eksplozija, vodni stolp, ki se je dvignil nekaj deset metrov, in zvok vode, ki je pljusknila na gladino,” je o nedeljskem uničenju mine dve milji pred obalo Gradeža na italijanski strani Tržaškega zaliva poročal časnik Il Piccolo
Foto: Katia Bonaventura - Il Piccolo
GRADEŽ, PIRAN
>Minulo nedeljo so na morskem dnu dve milji pred Gradežem na italijanski strani Tržaškega zaliva pripadniki posebne vojaške enote razstrelili podvodno morsko mino z 200 kilogrami eksploziva TNT. Do mine so se potopili vojaški potapljači, nanjo namestili eksploziv in jo ob desetih dopoldne razstrelili. Območje so zavarovali pripadniki policije, civilne zaščite in pristaniške kapitanije. Ker gre za podobno operacijo, kot so jo pri Piranu načrtovali konec junija, smo povprašali, kako je z “našo” bombo.
“Za našo bombo še vedno velja status quo. Na zadnjem sestanku smo se dogovorili, da uničenje prestavimo na konec februarja ali začetek marca in tega se bomo držali,” je včeraj povedal vodja operative na upravi za zaščito in reševanje (URSZR) Stanislav Lotrič. V tem času naj bi ugotovili, ali bi lahko nevarno ameriško letalsko bombo iz druge svetovne vojne uničili na kakšen drugi način in ne samo z razstrelitvijo.
Območje okoli bombe trenutno nadzirata policija in uprava za pomorstvo. Potapljanje in plavanje je prepovedano 700 metrov, sidranje pa 400 metrov od nje.
Ameriška letalska bomba GP 1000lb AN-M65 leži na morskem dnu med Piranom in Savudrijo, 2235 metrov od piranske punte. Bomba tehta 454 kilogramov, vsebuje pa 240 kilogramov eksploziva TNT. Bomba ne bi bila nevarna, če ne bi vsebovala kemičnega vžigalnika s celuloidno membrano, ki lahko ob najmanjšem premiku popusti in bombo aktivira. Bomba je opremljena še z mehanizmom, ki udarno iglo aktivira z zamikom od ene do 144 ur (šest dni). Kdaj in če sploh bi bomba eksplodirala, če bi jo dvignili in skušali odvleči stran, po 70 letih ne more nihče predvideti.
Nevihta, ki se je zadnje dni junija razvnela nad Piranskim zalivom, je odločanje o usodi bombe in varnosti okoli nje zavlekla do konca zime. Zadnje dni junija so se potapljači in pirotehniki namreč že potopili do nje, da bi nanjo nastavili eksploziv in jo razstrelili, pa je bilo morje preveč razburkano, da bi to lahko varno storili.
Ni grozila s tožbo
Namestnik generalnega direktorja URSZR Branko Dervodel je nato sklical sestanek vseh predstavnikov zasebnih in javnih interesov v Piranskem zalivu, na katerem so sklenili, da bodo bombo “rešili” z morskega dna šele konec prihodnje zime. Na sestanku je bila tudi direktorica ribogojnice Fonda Irena Fonda. Takoj po sestanku so zaokrožile govorice, da so se odgovorni URSZR najbolj ustrašili prav njene grožnje s tožbo.
Fonda je včeraj zanikala, da bi upravi grozila s tožbo, je pa potrdila, da bodo svoje brancine in z njimi svoja delovna mesta poskušali zaščititi z vsemi ukrepi. “Ker gre za naše preživetje in preživetje živali, ki so od nas odvisne. Ob prvem poskusu uničenja so vse skupaj opravili ad hoc in nas o ničemer niso niti obvestili. Mi pa smo imeli takrat celo ljudi v vodi. Ljudje rib ne vidijo, pa mislijo, da niso tako pomembne. Ampak to je tako, kot če bi takšno bombo razstrelili ob farmi konj,” je pojasnila.
Še iščejo rešitve
Bomba je od gojišča Fondinih brancinov oddaljena skoraj tri kilometre, Fondo ne skrbi samo udarni učinek, ampak tudi reakcija rib na tak dogodek v vodi. “Lahko bi se poškodovali zaradi strahu, zaradi stampeda,” razlaga.
“Po svetu nimajo nobenih izkušenj z razstrelitvijo takšne bombe v bližini ribogojnice. Zato nas zelo skrbi. Selitev ribogojnice fizično ni mogoča, to bi pomenilo nekaj mesecev dela in kup dovoljenj. To je enako, kot če bi skušali preseliti Empire State Building v New Yorku.” Kot biologinji je Fondi škoda tudi razbitine maone.
Z uprave za zaščito in reševanje so medtem zaprosili za mnenje ameriško in angleško vojsko, intenzivno pa se pogovarjajo s proizvajalci strojev za rezanje eksplozivnih teles iz Nemčije in Avstrije. Po naših informacijah so bombe s takimi stroji že rezali tudi pod vodo, vendar na globini največ dveh metrov, ne pa 21 metrov pod gladino, kjer leži ameriška bomba. Rezanje tako najverjetneje ne bo prišlo v poštev. “V tem trenutku je težko reči, še vedno iščemo rešitve,” je povedal Lotrič.
DANIJEL CEK