Inšpektor Galjanič si lahko oddahne

Nekdanji vodja koprske gradbene inšpekcije Pavel Galjanič je brezskrbno odkorakal iz sodne dvorane novogoriškega okrajnega sodišča, saj je po izvedenem dokaznem postopku tožilstvo umaknilo obtožni predlog zoper njega. Sprva mu je očitalo zlorabo uradnega položaja zaradi domnevnega neukrepanja pri črni gradnji Vitoslava Türka v Parecagu. Sodišče mu je nato izreklo zavrnilno sodbo.

Boštjan Penko (levo) je bil z izidom sojenja zadovoljen, prav 
tako novogoriški in koprski gradbeni inšpektorji, ki so prišli 
podpret Pavla Galjaniča.
Boštjan Penko (levo) je bil z izidom sojenja zadovoljen, prav tako novogoriški in koprski gradbeni inšpektorji, ki so prišli podpret Pavla Galjaniča. 

NOVA GORICA > “Zelo smo zadovoljni, da je prišlo do takšnega razpleta, predvsem pa, da je tožilstvo zbralo toliko strokovnega poguma, da je pred oprostilno sodbo, ki bi po mojem mnenju zagotovo sledilo, umaknilo obtožni predlog. Obtoženi namreč ne more biti kriv za stanje, ki vlada na področju gradbene inšpekcije nerešenih zadev v naši državi,” je po razglasitvi zavrnilne sodbe povedal odvetnik Boštjan Penko, zagovornik obtoženega gradbenega inšpektorja Pavla Galjaniča. Tožilstvo mu je očitalo zlorabo položaja, ker naj ne bi pravilno vodil inšpekcijskega postopka zoper črno gradnjo Vitoslava Türka v Parecagu ter mu ob tem omogočil nepremoženjsko korist zaradi možnosti bivanja v novogradnji.

Primer ni bil prioriteten

Obtoženi je v svojem zagovoru s kronološkim pregledom dogodkov slikovito predstavil postopek, ki ga je vodil zoper Vitoslava Türka, sicer brata nekdanjega predsednika države Danila Türka.“To je bila običajna anonimna prijava črne gradnje, ki sem jo potem, ko mi jo je nadrejeni dodelil v obravnavo, dodal med tedaj sto drugih podobnih prijav,” je razložil.

Pojasnil je, da so prijavo črne gradnje v Parecagu prejeli leta 2007. Čez slabi dve leti so jo evidentirali, leta 2012 pa razvrstili po pomembnosti. Med približno 500 prijavami je Türkova pristala na 183. mestu. “Po ocenjenih kriterijih namreč primer ni bil prioriteten. Če bi bilo po moje, ta primer še danes ne bi bil razrešen. Po svoji vesti namreč ne bi delal preko vrstnega reda, ki smo ga oblikovali po kriterijih,” je dejal.

A po medijskem razkritju primera je moral leta 2013 zadevo obravnavati prednostno. “Sredi aprila mi je tedanja vodja inšpektorata naročila, naj se posvetim obravnavani prijavi. Čez slab mesec sem zaključil z ugotovitvenim postopkom, junija pa smo že izdali pravnomočni odločbi, ki čakata na izvršbo,” je še pojasnil.

Türk gradil skladno z dovoljenji?

Na novogoriškem okrajnem sodišču je Pavel Galjanič v svoj zagovor med drugim povedal še, da Vitoslava Türka sploh ne pozna, kar je nato v vlogi priče potrdil tudi Türk. Prvič naj bi se srečala prav danes na sodišču. “Naš objekt, katerega investitor je družinsko podjetje Virtus, še ni dokončan. Namenjen je bil za poslovne namene ter aktivnosti prejšnje lastnice objekta. Na tisti lokaciji ni še nihče živel, ga pa vzdržujemo,” je povedal Vitoslav Türk. “Objekt smo gradili skladno z gradbenim dovoljenjem, zato je njegovo rušenje neutemeljena zahteva,” je še dodal. “Obtožbe zoper gradbenega inšpektorja pa so za lase privlečene. Nikoli ne bi vložil kazenske ovadbe zoper pravno osebo, zlasti če menim, da ni zlonamerno delovala proti naši družini,” je sklenil.

Načelnik piranske upravne enote Ivan Seljak pa je kot priča potrdil besede obtoženega, da mu je leta 2010 pokazal sporno gradnjo v Parecagu, a se ni spomnil, da bi tedaj govorila o lastniku tega objekta.

Galjaniču, kot kaže, v zvezi s tem primerom ne bo več treba v sodne dvorane, saj je okrožna državna tožilka Darja Špacapan na podlagi izvedenih dokazov umaknila obtožni predlog zoper njega, okrajna sodnica Jožica Živec Umek pa mu je nato izrekla zavrnilno sodbo.

Podporo pa so koprskemu gradbenemu inšpektorju izkazali tudi njegovi sodelavci, ki so budno spremljali obravnavo. “Zanima nas, kaj nas lahko doleti v prihodnje. Na njegovem mestu se lahko znajde vsak od nas,” so dejali v en glas.

ANA CUKIJATI


Najbolj brano