Igorju Jerotu zaradi oškodovanja upnikov Trgoavta zaporna kazen

Igor Jerot, nekdanji večinski lastnik Trgoavta in tudi predsednik nadzornega sveta tega podjetja, ki je od sredine leta 2012 v stečaju, bo moral svoje bivanje za zapahi podaljšati še za dve leti in sedem mesecev. Na okrožnem sodišču v Kopru ga je senat obsodil zaradi oškodovanja upnikov Trgoavta in ponarejanja poslovnih listin, nato pa mu je kazen združil s sodbo slovenjgraškega sodišča zaradi davčne zatajitve in mu izrekel enotno kazen.

KOPER > “Krivdo priznam, gospa sodnica,” je včeraj, ko je bil dokazni postopek tik pred koncem, Igor Jerot odgovoril sodnici Meri Mikac. Jerot je tako poskrbel za pravi preobrat na sojenju zaradi oškodovanja upnikov Trgoavta in ponarejanja poslovnih listin. Z njim je lani jeseni zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov na zatožno klop sedel tudi Leon Duraković, nekdanji vodja maloprodaje v Trgoavtu in nekdanji član nadzornega sveta.

Tožilstvo umaknilo obtožbo proti Durakoviću

Na podlagi dokaznega postopka, predvsem pa glede na ugotovitve izvedenca ekonomske stroke, je državna tožilka Tamara Pahor nekoliko spremenila obtožbo proti Jerotu, iz obtožbe je umaknila očitek o domnevno sporni prodaji koles in koles z motorjem hrvaški hčerinski družbi Trgoavta in o spornem prenosu voznega parka na Jerotovo družbo Neo Leasing, ki je bila večinska lastnica Trgoavta. Po prvotni obtožbi naj bi s tem skrili določeno premoženje pred upniki Trgoavta. Obtožbo proti Durakoviću pa je umaknila.

Igor Jerot je po sodbi izigral in oškodoval nekatere upnike Trgoavta, tako da se je s pokojnim predsednikom uprave Trgoavta Matjažem Cegnarjem dogovoril, da bo finančni tok s Trgoavta preusmeril na družbo Neo Leasing. Podrejeni je naročil, da je izdelala fiktiven račun v višini 112.000 evrov, po katerem naj bi Neo Leasing v tem znesku opravil določena dela za Trgoavto, tako je nastalo fiktivno upniško dolžniško razmerje. Na Neo Leasing sta preusmerila tudi dnevne izkupičke Trgoavta in prodala več njegovih neobremenjenih nepremičnin. Upnike Trgoavta sta oškodovala za dobrih 342.000 evrov.

Po spremenjeni obtožbi je tožilka Jerotu v zameno za priznanje krivde ponudila leto in sedem mesecev zaporne kazni - leto in šest mesecev za oškodovanje upnikov, dva meseca pa za ponarejanje poslovnih listin. Jerot je krivdo priznal, senat pa je njegovo priznanje sprejel, saj so ga potrdili tudi dokazi v sodnem spisu.

“Selektivna izbira upnikov ni dovoljena”

Tožilka je v zaključnih besedah poudarila, da je bil Jerot že pravnomočno obsojen za hujše kaznivo dejanje (v zaporu na Dobu prestaja štiriletno zaporno kazen zaradi ponarejanja denarja), dodala je še, da je tudi znesek, za katerega je oškodoval upnike Trgoavta, visok, saj presega 340.000 evrov. Pojasnila pa je, da je izvedenec potrdil, da je Jerot s tem denarjem poplačal druge upnike in da njegovo ravnanje ni bilo usmerjeno k temu, da bi zase pridobil določeno korist. “Takšna selektivna izbira upnikov ni le prepovedana z zakonom o finančnem poslovanju, temveč je opredeljena kot kaznivo dejanje,” je poudarila tožilka, ki pa po zaključku obravnave ni predlagala podaljšanja začasnega zavarovanja.

Jerotova zagovornica Martina Žaucer Hrovatin pa je menila, da je predlagana kazen previsoka in senatu predlagala, da razmisli o nižji kazni. Poudarila je, da Jerot ne sebi ne svoji družbi Neo Leasing ni pridobil nobenega denarja. Nasprotno, po njenih besedah si je Jerot prizadeval, da bi zagotovil dodaten denar in obstoj Trgoavta.

Senat je njenemu predlogu skoraj v celoti sledil in Jerotu za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov prisodil leto in štiri mesece zapora, za kaznivo dejanje ponarejanja poslovnih listin pa dva meseca zapora. Ker je lani novembra sodišče v Slovenj Gradcu Jerota zaradi davčne zatajitve obsodilo na leto in tri mesece zapora, mu je senat kazni združil in mu izrekel dve leti in sedem mesecev enotne zaporne kazni. Odpravil pa je tudi začasno zavarovanje premoženja, s katerim je sodišče pred tremi leti zamrznilo razpolaganje z nekaterimi Jerotovimi nepremičninami in dvema avtomobiloma.

Zgrešen način reševanja utopljenca

Sodnica Meri Mikac je v kratki obrazložitvi med drugim poudarila, da se je Jerot, ko je ugotovil, da je Trgoavto v finančni stiski, odločil za izbiro upnikov in njihovo poplačilo, kar je omogočilo, da je družba še nekaj časa poslovala in za nekaj mesecev odložilo potop podjetja. “Kaj je privedlo do potopa, je drugo vprašanje,” je poudarila sodnica in dodala, da bi morali za to, da bi našli odgovor na to vprašanje, pregledati poslovanje povezanih podjetij v daljšem časovnem obdobju, a to ni bilo predmet tega sodnega postopka. “Reševal je utopljenca na način, ki ni bil pravilen,” je še sklenila.

Državna tožilka je na podlagi izvedenega dokaznega predloga umaknila obtožbo proti Leonu Durakoviću, zato je senat v tem delu zavrnil obtožbo in izrekel zavrnilno sodbo. Tožilka je med drugim omenila, da je večina prič povedala, da Duraković v podjetju ni imel kakšne vodilne vloge in da ni dajal odredb ali navodil. Tudi Jerot je povedal, da Duraković z očitki iz obtožbe ni imel nič in da je bil predvsem operativen človek. Duraković je ob takšnem sodnem razpletu dejal le, da je bil sodni postopek zanj veliko breme. Tožilka in obramba obeh vpletenih so se že odpovedali pravici do pritožbe.

SIJAN PRETNAR

---