Igorju Jerotu so dali košarico tudi vrhovni sodniki

Vrhovni sodniki so pred kratkim zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti, ki so jo vložili zagovorniki obsojenega Igorja Jerota, nekdanjega lastnika in direktorja Trgoavta v stečaju. Jerot v zaporu na Dobu prestaja štiriletno zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja ponarejanja denarja, saj je v Banki Slovenije poskušal unovčiti zajeten kupček ponarejenega denarja.

Igor Jerot je pošto z vrhovnega sodišča dobil v zapor, kjer prestaja štiriletno zaporno kazen. Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Igor Jerot je pošto z vrhovnega sodišča dobil v zapor, kjer prestaja štiriletno zaporno kazen. Foto: Tomaž Primožič/Fpa

LJUBLJANA > Igorja Jerota, ki mu koprsko tožilstvo očita oškodovanje upnikov Trgoavta (na predobravnavnem naroku krivde ni priznal), so na okrožnem sodišču v Ljubljani marca leta 2013 zaradi ponarejanja denarja obsodili na štiri leta zapora, višje sodišče v Ljubljani pa je pol leta zatem njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo.

Jerotovi zagovorniki so na obe sodbi in na sklep sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov vložili zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnim sodnikom so predlagali, da obe sodbi razveljavijo in vrnejo v novo sojenje, pred spremenjenim senatom.

Našteli so kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki naj bi vplivale na zakonitost sodne odločbe. Med drugim so zapisali, da naj bi bila odredba sodišča za hišno preiskavo in preiskavo elektronskih naprav v nasprotju z zakonom in da bi zato moralo sodišče dokaze, ki jih je pridobilo s tem, izločiti, saj naj bi šlo za nedovoljen poseg v komunikacijsko zasebnost obsojenega.

Jerota so marca 2013 prijeli s ponarejenim denarjem na sedežu Banke Slovenije v Ljubljani. Uslužbenki je izročil 149 bankovcev po 500 evrov in dejal, da jih je po nesreči polil z belilom, zato jih je hotel zamenjati za nepoškodovane. A se je kmalu izkazalo, da ima kopica bankovcev le nekaj različnih serijskih številk. Policija je v njegovi torbi našla še šop črnih lističev, med hišno preiskavo pa so mu zasegli še 224 obarvanih bankovcev po 100 dolarjev in 62 po 500 evrov. Jerot je ves čas zanikal, da bi storil kar koli nezakonitega.

Sporna odredba preiskovalne sodnice

Po oceni obrambe sporno odredbo za hišno preiskavo in za pregled elektronskih naprav je izdalo koprsko okrožno sodišče v postopku zaradi oškodovanja upnikov Trgoavta. Policija je pri enemu od upravljalcev elektronske pošte dobila tudi podatke o drugih elektronskih naslovih obsojenega, ki pa so se nanašali na ponarejanja denarja, zaradi katerega je že tekel postopek v Ljubljani. Zagovorniki očitajo preiskovalni sodnici, da je odredbo za pregled elektronskih naprav dovolila vnaprej in v nasprotju z zakonom. Omenjene podatke so našli na strežniku enega od Jerotovih povezanih podjetij v Šentjurju.

Vrhovni sodniki pa so ugotovili, da zagovorniki niso navedli, na katere dokaze, pridobljene z omenjeno odredbo, se je sklicevalo sodišče v svoji sodbi, zato o tem sploh niso mogli presojati. Prav tako so opozorili, da so policisti od obsojenega dobili soglasje za pregled zgoščenke, na kateri so bili sporni podatki. Zato na vrhovnem sodišču menijo, da je za zaseg zgoščenke obstajala zakonita podlaga. “Ne gre za nezakonito pridobljene dokaze in sodišče v izpodbijani pravnomočni odločbi ni prekršilo obsojenčeve pravice do komunikacijske zasebnosti,” so zapisali v sodbi.

Vrhovni sodniki so med drugim zavrnili tudi trditve zagovornikov, da je šlo pri omenjenem kaznivem dejanju le za poskus. Uslužbenka, ki je takoj posumila, da je s 149 bankovci nekaj narobe, jih ni sprejela, temveč le prevzela v svojo posest. Odvetniki zato menijo, da obsojeni denarja ni spravil v obtok. A vrhovni sodniki so že v eni od prejšnji odločb presodili drugače. Da je torej kaznivo dejanje pranja denarja s spravljanjem ponarejenega denarja v obtok dokončano, ko storilec izroči drugemu ponarejeni denar kot plačilno sredstvo, s čimer ga spravi v obtok. S tem, ko je Jerot denar izročil uslužbenki, je bilo dejanje dokončano.

Črni bankovci v štirih škatlah iz Indonezije

Tudi v tej zgodbi se pojavljajo indonezijski državljani, ki naj bi jim Jerot nameraval prodati delež v družbi Neoleasing. Zagovorniki med drugim poudarjajo, da naj se Jerot med sojenjem ne bi seznanil z očitkom o njegovem kriminalnem sodelovanju s tremi Indonezijci, ki naj bi mu poslali ponarejeni denar. To naj bi prebral šele v razlogih za sodbo. A vrhovni sodniki ugotavljajo, da ni tako, saj naj bi na enem od narokov prebirali tudi elektronsko komunikacijo z indonezijskimi državljani.

Čeprav je Jerot vztrajal, da je šlo za prodajo poslovnega deleža, mu sodišče ni verjelo. Z Indonezijci naj bi se namreč pogovarjal o pridobivanju črnih bankovcev (black USD in black EURO), njihovi količini, ceni zanje, postopku njihovega razbarvanja. Tako naj bi mu v štirih škatlah poslali za 10,5 milijona črnih dolarjev, večkrat pa tudi črne evre. Zapletlo pa naj bi se pri plačilu zanje. Obsojeni naj bi zanje nakazal le 45.000 evrov.

Ker vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, ki so jih zagovorniki uveljavljali v zahtevi za varstvo zakonitosti, so jo zavrnili.

SIJAN PRETNAR


Najbolj brano