Hitrost jemlje življenja
Kronika
18. 08. 2015, 14.56
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 13.40
Čeprav sta bila julij in avgust sončna in skoraj brez padavin, je v nesrečah na cestah do minule nedelje umrlo 32 ljudi, skoraj 20 več kot julija in v prvi polovici lanskega avgusta. Lepo vreme in suhe ceste voznikom ponujajo občutek varnosti, ti pa močneje pritisnejo na plin. Tudi zaradi hitrosti je na naših cestah od začetka leta umrlo že 79 ljudi, 16 več kot lani.
Prejšnji teden je radar pri odcepu za Senožeče ujel prehitrega voznika s črnim
beemvejevim karavanom, ki je drvel s hitrostjo 185 kilometrov na uro.
Foto: Policija
SLOVENIJA
> Policisti ugotavljajo, da so višje hitrosti značilne predvsem za obdobja lepega, sončnega vremena, ko so ceste suhe in se vozniki na njih počutimo varneje kot na mokrih. Ampak občutek varnosti je lahko hitro lažen in hitra vožnja postane kmalu prehitra. Poleti je namreč na cestah več prometa, več kolesarjev in motoristov, zato se vozniki ne bi smeli zanašati le na suh asfalt.
Zaradi nevarnosti hitre vožnje bodo policisti v večini evropskih držav, seveda tudi pri nas, do nedelje poostreno merili hitrosti in ob tem ugotavljali tudi vse ostale prekrške. Hitrost je namreč še vedno eden najpogostejših vzrokov za prometne nesreče, kar potrjuje letošnja črna statistika. Do včeraj je letos na naših cestah umrlo 79 ljudi, 16 več kot lani. Skoraj polovica, kar 31, jih je umrla zaradi nesreč, ki so se zgodile zaradi prehitre vožnje.
Stanje na naših cestah se je bistveno poslabšalo od 1. julija dalje, ko je v prometnih nesrečah umrlo kar 32 ljudi, med njimi tudi devet motoristov. Policija opozarja, da bi z doslednejšim spoštovanjem omejitev lahko rešili marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašča s hitrostjo. DC