Goršeta ni bilo na pritožbeno sejo

Braneta Goršeta, nepravnomočno obsojenega na deset let zapora, včeraj ni bilo na sejo višjega sodišča, na kateri so obravnavali njegovo pritožbo in pritožbe soobtoženih, njihove obrambe in tožilstva. Februarja bosta minili dve leti, od kar je v priporu. Njegov zagovornik Emil Zakonjšek je povedal, da so zaradi pripora vložili ustavno pritožbo.

KOPER > Od še ne pravnomočno obsojene četverice je včeraj na pritožbeno sejo koprskega višjega sodišča prišel le Vlado Petek, iz pripora niso pripeljali Braneta Goršeta, nista prišla niti njegova žena Barbara Gorše niti njegov bratranec Rudolf Trček. Zaradi pritožbe na odvzem premoženja, ki se nanaša na družinsko vilo v Savudriji in hrvaško podjetje Finis, pa je višje sodišče na obravnavo povabilo tudi Goršetovega očeta in tasta, a ju ni bilo.

Predsednik senata višjih sodnikov Aleš Arh je že uvodoma poudaril, da je zadeva zelo obsežna in da bodo zato povzeli le bistvene stvari. Sodba je dolga skoraj 150 strani, obsežne so tudi pritožbe. Ker je zadeva zaradi pripora prednostna, bodo poskušali o pritožbah čim prej odločiti, je še napovedal. Sodnik poročevalec Franc Drešar (v senatu je še višji sodnik Vitomir Bohinec)je najprej povzel sodbo, s katero je sodišče Goršetu zaradi poslovne goljufije, nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pranja denarja prisodilo deset let zapora, približno 50.000 evrov denarne kazni in kot stransko kazen še petletno prepoved opravljanja funkcije stečajnega upravitelja.

Barbaro Gorše in Vlada Petka je senat zaradi pranja denarja obsodil na leto zapora, Trčka pa na pol leta daljšo zaporno kazen, plačati pa bi moral še 10.000 evrov denarne kazni. Goršetovo ženo in Petka pa je oprostil kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi uradnega položaja, zaradi katere je sodišče obsodilo Goršeta.

Odvzeli so mu 2,25 milijona evrov

Goršetu je okrožno sodišče odvzelo tudi nezakonito pridobljeno premoženjsko korist v višini 2,25 milijona evrov in podaljšalo zavarovanje premoženja. Poleg treh starodobnikov je sodišče zamrznilo tudi nepremičnine v lasti hrvaške družbe Finis, ki jo po Goršetovem izstopu vodita njegov tast in oče.

Vsa kazniva dejanja naj bi se zgodila ob stečaju koprskega Hidra. Gorše je kot stečajni upravitelj družbi RB Nekretnine s Hidrom kot pravno osebo leta 2008 prodal tudi nepremičnino, ki je bila javno dobro in na katero potem novi lastnik ni mogel vpisati lastništva. S prodajo terjatve, ki jo je imel Hidro do Toncity Pacifik Investicije, pa je pridobil korist Galeb Marketingu, ki se je nato v celoti poplačal.

Od več kot dvajsetih upnikov je v dogovoru s Stajko Skrbinšek in Polono Kuhar odkupoval terjatve do Hidra, pri čemer je Gorše zagotovil denar za nakup, ostali pa so ga prikrili kot novega stečajnega upnika. Za terjatve so odšteli približno 300.000 evrov, čeprav so bile vredne več kot dva milijona evrov. Denar so nato oprali, romal je na računa dveh avstrijskih družb, BS Faktor in Lafino trade, del pa se je nato vrnil v Slovenijo.

Svojo novo vlogo stečajnega upnika je Gorše zamolčal stečajnemu senatu in upniškemu odboru. Kot stečajni upravitelj je dobil tudi denarno nagrado, do katere pa po presoji sodišča ni bil upravičen. Skrbinškova in Kuharjeva sta krivdo že na predobravnavnih narokih priznali in sodišče ju je obsodilo na dve leti zapora, ki ga lahko odslužita z delom v splošno korist.

Višja državna tožilka Barbara Milič Rožman se je pritožila na oprostilni del sodbe, pa tudi na kvalifikacijo kaznivega dejanja pranja denarja, po kateri je senat obsojenim za to kaznivo dejanje prisodil milejšo kazen, kot je predlagala. Po njenem mnenju bi moralo sodišče odločbo o odvzemu premoženja razširiti tudi na prostore pisarn na Viču, ki jo je Gorše šele lani prenesel na družbo Finesto najem. Prepričana je, da je tudi to storil zato, da bi se izognil odvzemu premoženja.

Zaradi pripora na ustavno sodišče

Odvetnik Emil Zakonjšek je med drugim opozoril, da je bil ves postopek, vključno s sodbo, obremenjen s številnimi kršitvami materialnega prava in da obtoženi Gorše ni bil deležen poštenega sojenja. “Groba kršitev je že pripor, v katerem je že od februarja lani. O tem bodo presojali tudi na ustavnem sodišču,” je poudaril zagovornik.

Prepričan je, da bi morali sodnika Julijana Glavino, ki je vodil senat na okrožnem sodišču, izločiti iz tega sojenja. Sprejel je namreč priznanje soobtoženih, in to za dejanje, ki je sledilo dejanju obtoženega Goršeta. “To pomeni, da je že imel izdelano mnenje o osnovnem kaznivem dejanju. To vzbuja vtis pristranskosti ... Sodnik je izhajal iz domneve krivde,” je dodal. Prepričan je, da bi moralo višje sodišče sodbo razveljaviti.

Pritožbi sta nato predstavila še odvetnika Gorazd Fišer, ki zagovarja Goršetovo, in Blaž Kovačič Mlinar, ki brani Vlada Petka. Oba sta višjim sodnikom predlagala, da njuna klienta oprostijo, podrejeno pa sodbo razveljavijo. “Sodba ni pravilna in zakonita,” je poudaril Kovačič Mlinar, ki je med drugim sodišču predlagal, da bi za njegovega klienta podrejeno prišla v poštev pogojna kazen. “Sodba se mi zdi krivična. Po krivem sem bil obsojen. Pomagal sem prijatelju, ki me je prosil za uslugo,” je povedal Petek, ki je na račun svojega podjetja sprejel določen znesek od Goršeta oziroma prek podjetja njegove žene in ga nato plasiral naprej. Druge pritožbe je nato povzel sodnik poročevalec. Senat višjih sodnikov bo sodbo izdal pisno.

SIJAN PRETNAR

---