Deset let po zlorabi deklet še drugič na vrhovno sodišče

Več kot deset let po zlorabi dveh slabotnih deklet na poletnem taboru društva Sožitje v Seči je vrhovno sodišče postavilo piko v tej žalostni zgodbi. Zavrnilo je zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je na pravnomočno sodbo vložil zagovornik obsojenega D. T., spremljevalca na taboru. V njej je zatrjeval, da višji sodniki niso upoštevali novih ugotovitev zdravnikov, ki so njegovemu varovancu diagnosticirali motnje avtističnega spektra.

LJUBLJANA > Zgodba se je začela razpletati poleti leta 2004, ko je eden od spremljevalcev na taboru društva za pomoč osebam z motnjami v razvoju Sožitje po naključju vstopil v sobo ene od varovank in zagledal takrat 42-letnega D. T., prav tako spremljevalca na taboru, ki je ležal ob njej. Nadrejeni so ga poslali domov in z njim prekinili sodelovanje. Obvestili so kriminaliste, ki so moškega nato ovadili zaradi spolne zlorabe slabotne osebe.

Pred štirimi leti se je D. T. znašel na zatožni klopi koprskega okrožnega sodišča, senat mu je zaradi dveh kaznivih dejanj spolne zlorabe slabotne osebe izrekel leto in deset mesecev zapora. Sodbo je potrdilo tudi višje sodišče in obsojeni je začel prestajati kazen.

V novogoriškem društvu Sožitje so obžalovali dogajanje med varovankama in spremljevalcem. Ko je zgodba prišla v sodne dvorane, so pojasnili, da imajo vsi prostovoljci izobraževanje, po katerem podpišejo še kodeks. Obvežejo se, da bodo ravnali etično in moralno. Kodeks je po izobraževanju podpisal tudi D. T., ki je pred dogodkom prek centra za socialno delo že kakšno leto skrbel za ljudi s podobnimi težavami. Dekleti sta bili takrat stari 28 in 20 let. Ena od oškodovank oziroma njeni svojci so od obsojenega in društva Sožitje terjali plačilo odškodnine. Čeprav je okrožno sodišče presodilo, da mora odškodnino plačati le obsojeni, je višje sodišče to breme naložilo tudi društvu.

A se s tem sodno dogajanje še ni končalo. Zagovornica obsojenega D. T. je na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Med drugim je ugotovila, da je pisno sodbo višjega senata podpisala sodnica, ki je na seji sploh ni bilo. Na višjem sodišču so pojasnili, da je višja sodnica po pomoti podpisala sodbo, v pisnem odpravku sodbe pa da je prišlo do napake pri zapisu članov pritožbenega senata. A vrhovni sodniki so takšno razlago zavrnili in sodbo razveljavili. Senat višjega sodišča v Kopru je nato v ponovljenem sojenju pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

V zaporu nova diagnoza

Na takšno sodbo pa je zagovornik obsojenega ponovno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti ter predlagal, da vrhovni sodniki pravnomočno sodbo razveljavijo in vrnejo v novo odločanje. Odvetnik je med drugim zapisal, da so D. T. med prestajanjem kazni postavili diagnozo Aspergerjevega sindroma. “Ti ljudje so iskreni in niso zmožni niti najmanjše laži, zato je zaključek prvostopenjskega sodišča, ki ne verjame obsojenčevemu zagovoru, v nasprotju z novo ugotovljenimi dejstvi,” so odvetnikovo pojasnjevanje povzeli vrhovni sodniki v novi sodbi.

Ker višji sodniki tega mnenja zdravnika niso upoštevali, je odvetnik opozoril, da so s tem kršili obsojenčevo pravico do obrambe. Višji sodniki so namreč v sodbi zapisali, da se je že okrožno sodišče izreklo o obsojenčevem zdravju in pred tem postavilo izvedenca psihiatrične stroke.

O Aspergerjevem sindromu le na seji

Vrhovni sodniki so med drugim v sodbi zapisali, da je o diagnozi Aspergerjevega sindroma (gre za motnjo avtističnega spektra) odvetnik govoril šele na pritožbeni seji, tega pa ni izpostavil v pritožbi in prav tako ni navedel nobenega dokaza v tej smeri. Kljub temu so višji sodniki njegove navedbe obravnavali. Ugotovili so, da iz izvida izhaja, da naj bi obsojeni res imel Aspegerjev sindrom, za katerega so značilne težave v socialnih interakcijah in omejeno ponavljajoče se vedenje in zanimanje. Hkrati pa so dodali, da sta o tem podala mnenje že dva izvedenca in nista ugotovila nič takšnega, kar bi lahko omajalo zaključke okrožnega sodišča glede osebnosti D. T. in njegovega dojemanja svojega početja.

Ker obsojeni ni uspel z zahtevo za varstvo zakonitosti, mora plačati 420 evrov sodne takse.

SIJAN PRETNAR

---