Črnkovič in Krkovič ostajata na Dobu

Ustavni sodniki so zavrnili predlog Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča za zadržanje izvrševanja sodbe v zadevi Patria, so sporočili z ustavnega sodišča. Obsojena tako ostajata na prestajanju 22-mesečne zaporne kazni na Dobu. So pa ustavni sodniki njuni pritožbi na sodbo sprejeli v obravnavo.

LJUBLJANA > Ustavni sodniki so ugotovili, da niso izkazane posebne okoliščine, ki bi omogočale sklep o možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic za oba obsojenca.

Ustavni sodniki so pritožbi prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča obravnavali na seji sredi januarja. V primeru Črnkoviča je odločalo osem sodnikov, za zavrnitev zadržanja je glasovalo pet sodnikov: Miroslav Mozetič, Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat. Trije - Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Marta Klampfer - so bili proti. Ločeni odklonilni mnenji sta napisala Deisinger in Klampferjeva.

Sodnik Jan Zobec se je iz odločanj izločil

Deisinger in Petrič sta bila proti zavrnitvi zadržanja tudi v Krkovičevem primeru, Klampferjeva ni glasovala. Ostali so glasovali za zavrnitev. Sodnik Jan Zobec se je iz obeh odločanj izločil.

Poleg njiju je bil v zadevi Patria na zaporno kazen obsojen tudi nekdanji predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša, kateremu pa je ustavno sodišče ugodilo glede predloga za zadržanje izvrševanja sodbe, tako da je od 12. decembra na prostosti.

Ob Janševem zadržanju sodbe so ustavni sodniki opozorili, da zakon o ustavnem sodišču ne zahteva, da bi za zadržanje izvrševanja sodbe morala obstajati posebna verjetnost uspeha z ustavno pritožbo.

Ustavni sodniki naj bi vsebinsko o vseh treh zadevah odločili do konca aprila, pri čemer jih bodo obravnavali skupaj, je za Primorske novice povedal predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. Primer Patria sicer na ustavnem sodišču obravnavajo absolutno prednostno.

V danes objavljenih odločbah pa so zapisali, da lahko ustavno sodišče zadrži izvršitev posamičnega akta, ko pritožbo sprejme v obravnavo. Za to se odloči, če bi z izvrševanjem tega akta, v tem primeru sodbe, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, ki presegajo posledice posega v osebno svobodo zaradi izvrševanja pravnomočne obsodilne sodbe. Krkovič in Črnkovič pa težko popravljivih škodljivih posledic v opisanem pogledu ne navajata, ugotavljajo sodniki.

Krkovičeva in Črnkovičeva ustavna pritožba po mnenju ustavnih sodnikov tudi ne izkazuje očitne kršitve človekovih pravic, ki bi jih ugotovili že ob sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo. Prav tako ne omogoča stališča, da je šlo v njunem primeru za arbitraren ali samovoljni poseg v osebno svobodo, zaradi česar bi zadržali izvrševanje izpodbijanih sodb.

Posebna okoliščina: poslanski mandat

V Janševem primeru so kot posebno okoliščino, ki je odločujoče vplivala na presojo možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, šteli njegov poslanski mandat. Kot mogoče težko popravljive škodljive posledice pa je štelo posledice, ki bi lahko v luči Janševega mandata v delovanju parlamenta in oblasti kot celote, nastale, če bi se ustavna pritožba izkazala za utemeljeno.

Brigadir Krkovič in Črnkoviča sta bila obsojena zaradi dajanja in sprejemanja daril pri poslu z osemkolesniki. Krkovič je kazen začel prestajati julija lani, Črnkovič pa oktobra lani.

STA

---