Sprehajalca našla človeško okostje

Sprehajalca, ki sta v nedeljo na robu klifa nad Belimi skalami zašla, je najprej pritegnila bela vrečka. Ko sta se približala, sta videla dva improvizirana bivaka in v enem oblečeno človeško okostje, ki je ležalo na tleh. Čigave so kosti, bo verjetno razkrila šele analiza DNK. Da je truplo nad klifom propadalo najmanj dve leti, kaže časopis z datumom iz leta 2012.

BELE SKALE > V nedeljo popoldne sta po robu klifa nad Belimi skalami hodila sprehajalca. Na gosto poraščenem območju naj bi se držala stezice, vendar naj bi kljub temu zašla precej proti robu klifa, kamor skoraj nihče ne hodi. Njuno pozornost naj bi najprej pritegnila najlonska vrečka, zaradi tega naj bi se nato približala grmičevju in opazila dva improvizirana bivaka. Eden naj bi bil prazen, v drugem pa sta uzrla srhljiv prizor. V njem je na tleh ležalo oblečeno človeško okostje.

Sprehajalca sta takoj poklicala policiste in jih počakala na kraju. Izolski policisti in koprski kriminalisti ter kriminalistični tehniki so si ogledali ostanke človeškega trupla in natančno pregledali okolico. Po prvih ugotovitvah niso našli znakov, ki bi kazali, da je neznanec umrl nasilne smrti. Seveda pa identitete pokojnika niso mogli ugotoviti.

Okostje so odnesli na inštitut za sodno medicino, kjer bodo opravili sodno obdukcijo. Po stanju okostja (to naj bi bilo skoraj popolnoma čisto) dobro poučeni sklepajo, da je moralo truplo pokojnika ležati na kraju najdbe najmanj dve leti. Menda so med kramo v bivaku našil tudi časopis izpred dveh let. Preiskovalci naj bi domnevali, da si je na robu klifa uredil zasilno bivališče: v enem bivaku naj bi spal, v drugem pa imel razno kramo in osebne stvari. Po oblačilih sodeč naj bi šlo za moškega, smo izvedeli neuradno.

Identiteto naj bi odkrila analiza DNK, ki jo bodo forenziki našli v kosteh, po naših podatkih pa naj bi bil za preiskavo odločilnega pomena potni list ene od držav z območja nekdanje Jugoslavije, ki naj bi ga našli v bivaku. Če bodo forenziki potrdili, da gre za okostje moškega in če bodo ugotovili, da je bil star približno toliko, kot je bil star lastnik potnega lista, bodo naši kriminalisti najverjetneje zaprosili za DNK njegovih sorodnikov. S primerjavo DNK iz kosti z DNK domnevnih sorodnikov iz ene od držav na območju nekdanje Jugoslavije naj bi nato potrdili ali ovrgli sum, da gre za omenjenega moškega.

Sicer pa gre v takem primeru za standardni postopek ugotavljanja identitete s pomočjo DNK. Za veliko večino pogrešanih kriminalisti od svojcev dobijo las z glavnika, zobno ščetko, obuvala, kapo ali kakšen podoben osebni predmet, s katerega dobijo DNK pogrešanega. Tega nato vnesejo v bazo podatkov in ko nekoč najdejo ostanke trupla, okostje ali samo del okostja, iz njega izolirajo DNK ter ga primerjajo z DNK pogrešanih.

DANIJEL CEK

---