Cimosova prodaja zagrebške stavbe na vrhovno sodišče

Predobravnavni narok za nekdanjega prvega moža Cimosa Franca Krašovca, ki mu na koprskem sodišču sodijo zaradi sporne prodaje stavbe v Zagrebu, je zdaj v rokah vrhovnega sodišča. Krašovec je že pred časom na predobravnavnem naroku pričakovano zanikal krivdo.

KOPER > Na koprskem sodišču se je v torek nadaljeval predobravnavni narok za nekdanjega prvega moža Cimosa Franca Krašovca, ki mu očitajo, da je zlorabil položaj, ko je pred desetletjem hrvaškemu podjetju Berny Commerce prodal stavbo v Zagrebu, ki jo je mariborski Gradis zgradil na Cimosovem zemljišču. S prodajo naj bi za 1,5 milijona evrov oškodoval sežansko družbo Cef-ing, ki naj bi bila solastnica stavbe, vendar to še ni povsem jasno, saj Krašovec trdi, da družba Cef-ing nima nobenega potrdila, ki bi dokazovalo, da je del stavbe res njihov.

“Oni so pred več kot 20 leti očitno od Gradisa kupili še nezgrajene prostore. Ko sem jaz prišel v Cimos, je bil Gradis že globoko v težavah in ko smo z njimi urejali dokumente, tega ni bilo. Mi smo torej prodali, kar je bilo našega, kaj so oni imeli z Gradisom, pa ne vem, ” je po predobravnavnem naroku za Primorske novice dejal Krašovec, ki vseskozi zanika očitke.

Družbe Cef-ing ni več, saj je bila izbrisana, pravni naslednici izbrisane družbe pa sta družbi Soft-ing in Hormes iz Kanade, za kateri pa še ni jasno, ali imata lahko v postopku proti Krašovcu status oškodovanca. Krašovčeva odvetnika Franc Rojko in Franci Matoz trdita, da ne, nasprotno pa je prepričan pooblaščenec omenjenih družb Branko Derstvenšek, ki je tudi predlagal izločitev sodnika Matevža Grosa in prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče, saj naj bi bila tako okrožno kot višje sodišče v Kopru “okužena”, ker naj bi o zadevi odločala v drugih postopkih.

Sodnik Matevž Gros je zavrnil predlog o izločitvi sodnika, glede prenosa krajevnosti pa je zadevo odstopil na vrhovno sodišče. Gros se prav tako še ni odločil, ali imata družbi Soft-ing in Hormes sploh status oškodovanca. To bi zdaj lahko presodilo tudi vrhovno sodišče. Če družbi v tem postopku nimata statusa oškodovanca, potem je predlog njihovega pooblaščenca za prenos krajevne pristojnosti brezpredmeten in ga bodo kot takega na sodišču tudi zavrgli.

TATJANA TANACKOVIČ

---