Burja suši, trava pa gori

“Tudi če pade rahel dež, je ob soncu in nekaj urah burje trava na površju enako suha kot prej,” pravi poveljnik bistriških gasilcev Matej Ličan in domačine opozarja, naj bodo previdni pri kurjenju v naravi. Zaradi bistveno podpovprečne količine dežja v prvih letošnjih mesecih je nevarnost požarov v naravi vse večja. Najbolj suho je na Krasu in v Istri.

 Gasilci opozarjajo, da bodo zaradi lanskega bujnega rastja letošnji požari lahko obsežnejši. Foto: Danijel Cek
Gasilci opozarjajo, da bodo zaradi lanskega bujnega rastja letošnji požari lahko obsežnejši. Foto: Danijel Cek

PRIMORSKA > Predvsem na Krasu, na Bistriškem in v Istri so morali v minulih dneh gasilci kar nekajkrat gasiti požare v naravi. Prvi plameni potrjujejo, da je narava letos bistveno bolj skopa z dežjem, kot je bila lani. “Res je, da je suho, je pa tudi res, da so prvi trije meseci in potem poletni meseci požarno najbolj nevarni,” pravi poveljnik novogoriške enote poklicnih gasilcev Simon Vendramin.

Na Goriškem, v Posočju in Idrijsko-Cerkljanskem imajo s požari v naravi tokrat še najmanj dela. Očitno je na severnem delu Primorske padlo več dežja kot na južnem. “Zadnji dež je nekoliko ublažil razmere, tako da je trava še mokra,” pravi Vendramin. “In tudi ljudje ne kurijo toliko v naravi, ker je mokro. Čakajo, da se narava posuši.” Goriški gasilci so letos gasili že štiri požare, ki so domačinom zbežali iz nadzora.

Drugače je na Krasu, kjer ugotavljajo, da so večino požarov v naravi zanetili ljudje sami. “Kurišč ne zaščitijo dovolj, burja pa je ravno pravšnja, da plamene zanese stran od načrtovane smeri,” pojasnjuje poveljnik sežanskih poklicnih gasilcev Blaž Turk. Na Krasu ocenjujejo, da je zaradi suše že več požarov.

V Sežani v teh dneh k sreči gostijo poklicne gasilce, ki se urijo v delu z motorno žago in gašenju požarov v naravi. Prihodnji teden bodo tako s skupnimi močmi preventivno požigali travo ob železniški progi od Gornjih Ležeč do Rodika. “Gre za najbolj kritična območja, predvsem zaradi Vremščice in obsežnih težko dostopnih planjav. Če tam zagori, je ogenj zelo težko hitro ustaviti,” pravi Turk.

Da so prvi letošnji trije meseci res suhi, dokazujejo tudi podatki agencije za okolje. Januar je bil pošteno moker le v Posočju, na Goriškem, Idrijskem, Vipavskem, Postojnskem in v Brkinih je bilo padavin manj od povprečja, v Istri in delu Krasa pa najmanj. Februarja je skoraj po vseh krajih na Primorskem padlo manj kot 40 litrov dežja na kvadratni meter, samo v Brkinih in na Postojnskem je padlo več. Marca pa je še bolj suho. Brez zadnjega dežja (minuli vikend) v Istri ni padla niti kaplja, v Brkinih in delu Krasa pičle štiri litre, na Postojnskem in zahodno po vseh preostalih primorskih krajih pa le osem litrov.

Podobne razmere so tudi na širšem Bistriškem območju, kjer so v minulih dneh že gasili nekaj požarov v naravi. Zadnji dež je k umiritvi razmer pripomogel zelo malo. “Tudi če pade rahel dež, je ob soncu in nekaj urah burje trava na površju enako suha kot prej,” pravi poveljnik bistriškega društva Matej Ličan. Obenem poziva lastnike, ki čistijo svoje travnike in njive, naj kurišča zavarujejo, preden zanetijo, pa naj pokličejo na številko 112 in to sporočijo. “Iz regijskega centra nato obvestijo najbližje gasilce, ki potem vedo, kaj gori,” je dodal.

Na posledice lanskega deževnega leta pa je opozoril poveljnik koprske gasilske brigade Denis Glavina. Pravi, da lani zaradi dežja ni gorelo skoraj nič, je pa zato zraslo več trave, ki je zdaj gostejša, višja in prav tako suha. “Zato bodo letos požari lahko intenzivnejši in hujši. Trava je gosta in poležena, materiala za plamene je tako bistveno več,” pojasnjuje. “Ni še hudo, če bo še malo sonca, pa bo. Začelo se je že,” je pristavil.

DANIJEL CEK


Najbolj brano