Branko Masleša: sodni zaostanki niso več problem

“Za nas tako opevani sodni zaostanki niso noben problem,” se je ob začetku novega sodnega leta pohvalil predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Povprečni čas reševanja zadev je 2,7 meseca. Kljub tem številkam, ki po mnenju vodilnih v sodstvu dokazujejo dobro delo sodišč, pa avtoriteta in ugled sodstva še vedno padata.

LJUBLJANA > Statistika kaže, da se je število nerešenih zadev leta 2015 v primerjavi z letom 2010 več kot prepolovilo. Lani so sodišča v reševanje dobila nekaj več kot 940.000 novih zadev. Z nerešenimi zadevami iz prejšnjega leta je bilo v reševanju nekaj več kot 1,230.000 zadev. Na koncu leta je ostalo nerešenih 227.000 zadev, od tega nekaj več kot 89.000 pomembnejših.

Zdaj delajo na kakovosti

Tudi čas reševanja zadev na sodiščih se skrajšuje, je izpostavil predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. V njegovem mandatu, od leta 2011 do danes, se je čas reševanja pomembnejših zadev skrajšal z 8,7 na 7,1 meseca, vseh zadev pa s 4,6 na 2,7 meseca. Ne govorimo več o sodnih zaostankih, ampak o pričakovanem času rešitve zadeve, je dejal. “Za nas število zadev ni več problem, tako da smo se že lansko leto usmerili predvsem v kakovost,” je poudaril Masleša.

Konec lanskega leta je bilo na slovenskih sodiščih zaposlenih 913 sodnikov oziroma 105 manj kot leta 2011. Trenutno imamo torej v Sloveniji 44,3 sodnika na 100.000 prebivalcev. Cilj je, da bi leta 2020 imeli 42 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Zaradi zmanjševanja števila sodnikov lahko pride oziroma že prihaja do generacijske vrzeli. Ta lahko dolgoročno vpliva na razvoj slovenskega sodstva, saj je pod vprašajem prenos izkušenj s starejših na mlajše sodnike.

Izboljšati želijo predvsem sodniško delo, kjer so predvideni izobraževalni projekti za nove sodnike in sodnike, ki menjujejo področje sojenja. Izboljšati želijo tudi pisanje sodb, da bi bile te krajše in napisane v jeziku, razumljivem strankam v postopkih. Delajo tudi na programu supervizor, kjer starejši sodniki prenašajo znanje na mlajše kolege. Masleša izpostavlja tudi napore za izboljšanje kakovosti dela sodnega osebja, ki je praviloma brez pravnega predznanja. Delajo tudi na poenotenju sodne prakse na vseh sodiščih.

Tisti, ki servira, ima prednost

Čeprav so rezultati, kot jih kažejo statistike in kot zagotavljajo vodilni v sodstvu, boljši, ugled in avtoriteta sodne veje oblasti še vedno padata. “Od našega dela ni veliko odvisno, kakšna bo naša percepcija v javnosti,” si ta razkorak pojasnjuje Masleša in dodaja, da mnenje o sodstvu narekujejo tudi zunanje silnice, na katere sodstvo nima vpliva. “Sodstvo ne more diktirati tega diskurza, če hočemo ohraniti videz nepristranskosti. Praviloma se dogaja, da drugi narekujejo ta diskurz in je naša pozicija defenzivna. Vemo pa, kako je: tisti, ki servira, ima prednost, če ni na drugi strani Đoković.”

Sodstvo se lahko brani le s prizadevanji, da bi bil sodni sistem bolj prijazen do strank v postopkih, s siceršnjim dobrim delom in z odzivanjem na očitke, pojasnjuje predsednik vrhovnega sodišča. Pričakuje sicer, da jim bo uspelo spremeniti določbo sodnega reda, ki onemogoča, da bi sodišča dala kakršnakoli pojasnila o določeni zadevi, preden je ta vročena strankam. Dogaja se namreč, da stranke v postopkih javno povedo svoje, sodišče pa zadeve na sme komentirati. Želeli bi si, da bi vsaj vrhovno sodišče lahko podalo pravočasno informacijo, ne da bi pri tem prišlo do kršitve pravic kogarkoli, pravi Masleša.

Pokazatelj uspešnosti dela sodstva je tudi podatek, koliko zadev je padlo na višjih sodnih instancah. Tega podatka za lansko leto še ni. Znan bo maja, ob objavi letnega poročila, pojasnjujejo na vrhovnem sodišču. Generalni sekretar vrhovnega sodišča Janko Marinko se sklicuje na podatke iz preteklega leta, ko pravi, da je delež zadev, ki padejo na višjem ali vrhovnem sodišču, primerljiv z deležem zadev, ki padejo v Nemčiji. Enako velja za razveljavitve pred ustavnim sodiščem. V vseh državah prihaja do razveljavitev, dodaja.

JANA KREBELJ

---