Bomba bo čakala še osem mesecev

Kljub temu, da so bili pirotehniki in potapljači prejšnji teden že pripravljeni razstreliti nevarno ameriško bombo sredi Piranskega zaliva, bodo to storili šele konec zime. Tako so v ponedeljek sklenili strokovnjaki na sestanku z biologi, naravovarstveniki in drugimi, ki v Piranskem zalivu ščitijo javne in zasebne interese. “To ne pomeni, da smo popustili pritiskom, šlo je za odločitev na podlagi novih dejstev,” pojasnjuje namestnik generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Branko Dervodel.

KOPER > Nevihta, ki se je pred osmimi dnevi ob štirih zjutraj razvnela nad morjem med Piranom in Savudrijo, je “reševanje” nevarne ameriške bombe iz druge svetovne vojne očitno preložila za osem mesecev. Če nevihte ne bi bilo, danes ne bi bilo več niti bombe. “Če bi jo takrat razstrelili, se o tem res ne bi več pogovarjali, bi pa se lahko pogovarjali o posledicah, ki jih je povzročila eksplozija. Kakršnihkoli že,” je na najbolj praktično razmišljanje v zvezi z bombo odgovoril namestnik generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Branko Dervodel.

Ker je ameriška letalska bomba GP 1000lb AN-M65 z 240 kilogrami eksploziva TNT izredno nevarna, je namreč ni mogoče premikati ali dvigniti na površje, ampak bi jo morali uničiti na kraju, kjer leži. To je sredi Piranskega zaliva, med rtom Madona in Savudrijo, 14 metrov vzhodno od potopljenih razbitih maone. Sprva so potapljači mislili, da gre za 227-kilogramsko bombo s 119 kilogrami eksploziva, ko pa so jo pred devetimi dnevi pripravljali za razstrelitev, so odkrili, da gre za 454-kilogramsko različico iste bombe z 240 kilogrami TNT.

Uničenje so prestavili

“Glede na različna mnenja, predvsem pa na novo ugotovljeno okoliščino, da gre za dvakrat večjo bombo, smo sklenili, da proučimo vse možnosti in dosežemo največji možni skupno imenovalec,” pojasnjuje Dervodel. Zato je v torek tudi sklical sestanek strokovnjakov in vseh, ki jih za morje in morsko dno skrbi zaradi javnega ali zasebnega interesa. Po dveh urah in pol so sklenili, da uničenje bombe prestavijo na zimski čas, konec februarja ali začetek marca.

“Do takrat bomo še enkrat ugotovili njeno vplivno območje, glede na to, da je bistveno večja, kot smo sprva mislili. Dopolnili bomo tudi naše elaborate uničenja z najnovejšimi strokovnimi dognanji, predvsem glede dosega udarnega vala, širjenja zvoka in vpliva, ki ga imata na živelj v morju,” je razložil Dervodel. Do takrat naj bi poiskali tudi vse možne alternative razstrelitvi bombe. “Dejansko nismo našli neke druge, nove rešitve, so se pa vsi zavezali, da bodo pri tem pomagali.” Preverili bodo tudi informacije o prisotnosti vsaj še enega neeksplodiranega ubojnega sredstva v bližini maone in preučili možnosti za zaščito ribogojnice z mehurčasto zaveso.

Če 70 let ni eksplodirala ...

Na vprašanje, ali so strokovnjaki tako popustili pritiskom naravovarstvenikov in celo zasebnikov, Dervodel odgovarja, da ne. “Šlo je predvsem za odločitev zaradi novih dejstev. Če na zemljevidu okrog bombe narišemo krog s polmerom 3000 metrov, hitro pridemo tudi do Hrvaške … Jasno pa je, da bomo na koncu upoštevali mnenje strokovnjakov,” zagotavlja.

Na vprašanje, kdo bo prevzel odgovornost, če bo bomba to poletje eksplodirala, Dervodel odgovarja, da za območje okoli bombe velja prepoved približevanja. Potapljanje in plavanje je prepovedano 700 metrov od bombe, sidranje pa 400 metrov od bombe. Območje bosta občasno nadzirali policija in uprava za pomorstvo. “In če 70 let ni eksplodirala, v morskem dnu pa leži stabilno, potem je malo verjetno, da bi se to zgodilo prav do marca. Ker pa je kljub vsemu to možno, bo do takrat veljala prepoved približevanja,” dodaja Dervodel.

DANIJEL CEK

---