Bi snegobrani preprečili nesrečo?

“Glede na ekstremno vremensko dogajanje ocenjujemo, da snegobrani ne bi zmogli zadržati ekstremne snežne nevihte,” so po včerajšnji tiskovni konferenci o najmnožičnejši prometni nesreči pri nas sporočili z Darsa. Novinarje je včeraj zanimalo, zakaj ob avtocesti, kjer se je zgodila nesreča, že nekaj let ne stojijo več leseni snegobrani.

Odpri galerijo

POSTOJNA >V dveh urah so gasilci in reševalci oskrbeli več kot 150 udeležencev, 38 jih je končalo v bolnišnici, 25-letni švicarski državljan pa je žal umrl.

“Ta pojav je takšne narave, da ga ovire ob avtocesti ne bi mogle ustaviti. To so močni sunki burje, ki vrtinčijo in dvigujejo sneg. In če bi ga res hoteli preprečiti, bi morale biti te ovire zelo visoke. Običajni snegobrani so bili neuporabni oziroma ne dovolj učinkoviti,” je na vprašanje, zakaj ob avtocesti iz Ljubljane tik pred izvozom za Postojno že nekaj let ne stojijo snegobrani, včeraj odgovoril vodja Darsove službe za upravljanje prometa in prometne varnosti Ulrich Zorin.

Ker na tiskovni konferenci ni znal povedati, kdo je odločil, da snegobranov ne postavljajo več, so popoldne z Darsa pojasnili, da snegobrani ne bi mogli ne zadržati ne omiliti snežne nevihte, ki je posredno zakrivila nesrečo. “Ker so dogajanja na tem delu primorske avtoceste podvržena pihanju vetra ali burje, ki ju včasih spremlja tudi sneg, je močne sunke vetra nemogoče preprečiti,” so še zapisali na Darsu.

Nevarna avtocesta?

Komandir koprske prometne policije Mitja Palčič pa je ocenil, da so jih včasih verjetno postavljali zato, ker so pomagali pri posledicah burje ob sneženju. “Starejši ljudje so bili modri in gotovo so bile te pregrade ovira za burjo, sicer jih ne bi postavljali. Je pa seveda odvisno, kako piha ali vrtinči burja.”

Da bi lahko Dars s posebnimi snegobrani preprečil tako poguben vpliv burje in snega na avtocesto, je prepričan tudi bivši šef agencije za varnost v prometu Franc Pojbič iz Postojne. “Kaj ima prednost? Človeška življenja ali protihrupne ograje? Nedeljska tragična nesreča je dokaz Darsove slabe investicijske politike in predvidevanj o tveganjih. Je neposredna posledica neodgovornosti Darsovega sistema,” trdi Pojbič.

Da je trčilo “samo” 54 vozil, imajo velike zasluge tudi policisti, ki so takoj po prvih trkih odhiteli na začelje razdejanja in zmanjševali hitrost voznikov ter tako preprečili nove nalete. Potem ko se je patrulja postavila za zadnje razbito vozilo, se ni zaletel nihče več. Sicer pa se je v samo nesrečo ujel tudi en policist.

Preprečil masaker

Palčič je ponovil, da je bila vzrok za nesrečo snežna zavesa, ki jo je burja dvignila nad cesto in je praktično izničila vidljivost. “Vozniki so instinktivno zmanjšali hitrost, mogoče celo zavrli in prišlo je do trka. Kdo je prvi zaviral, bomo skušali ugotoviti v preiskavi. Navedbe, da je prvi v jarku obstal voznik s tovornjakom, ne držijo. Voznik tovornjaka s cisterno je dejansko zapeljal v levo in preprečil masaker,” je poudaril Palčič.

Policisti so popisali vsa vozila in vse voznike, s katerimi se bodo tudi pogovorili. “Po položajih vozil pa ni mogoče soditi ničesar. Vse je bilo na enem velikem kupu,” pravi Palčič. Nedeljski številki 48 vpletenih osebnih vozil sta se včeraj pridružili še dve. Skupaj s tremi tovornjaki in enim kombijem je trenutno zadnja številka 54. Palčič pravi, da je bilo morda vpleteno še kakšno vozilo, s katerim je vozniku uspelo zbežati najhujši gneči. Kot kaže, je bila v nesrečo vpletena večina tujih vozil, točne podatke naj bi zbrali danes.

Zapestnice ranjenim

Član štaba civilne zaščite za Notranjsko Darko Muhič je ocenil, da je bilo za hitro aktiviranje vseh reševalnih ekip odločilno poročanje policista, ki se je znašel sredi nesreče. “V prvi fazi ni nihče poznal razsežnosti nesreče. Šele potem so ugotovili, da je bila nesreča raztegnjena na dolžini 191 metrov,” je povedal. Na kraj so najprej napotili gasilce iz Postojne in Cerknice, zaradi bližine so bili prvi na kraju Postojnčani. Z zdravstvenimi reševalci so v nekaj minutah pregledali vse razbitine in določili prioritete.

“Vsak avto smo označili z barvnimi kartoni, poškodovane pa glede na njihove poškodbe z barvnimi zapestnicami. Označevanje s kartoni in barve so mednarodno določene, zapestnice pa so naša pogruntavščina. Gre za to, da ni treba vsaki ekipi znova pregledovati vseh ponesrečencev, ampak po zapestnicah in kartonih točno vedo, za kaj gre,” je pojasnila direktorica postojnskega zdravstvenega doma Irena Vatovec Progar. “Vsakemu so rekli: imate zapestnico, vemo za vas, tukaj počakajte in nekdo bo prišel po vas. Ljudje so se umirili in zato ni bilo nobene panike,” je povedala.

Kar 38 v bolnišnico

Muhič je poudaril, da je 18 zdravstvenih reševalnih ekip skupaj z gasilci v dobrih dveh urah oskrbelo več kot 150 ljudi, manj kot v treh urah pa so bili že vsi v ambulantah, bolnišnicah ali Darsovi bazi v Postojni. “Pohvaliti moram predvsem delo psihologov in socialnih delavcev, ki so odigrali zelo veliko vlogo pri komuniciranju z udeleženci,” je povedal Muhič. Promet po avtocesti so po osmih urah znova sprostili okoli devetih zvečer.

V izolsko bolnišnico so odpeljali deset poškodovanih, med njimi dva huje, v šempetrsko prav tako osem laže in dva težje ranjena, v ljubljanski klinični center pa 13 laže in pet huje poškodovanih. “Šlo je za poškodbe glave, hrbtenice, zlomljena rebra in poškodovana pljuča, zlom stegnenice in goleni. Dan po nesreči ni bil nihče več v smrtni nevarnosti,” je poudarila Vatovčeva. V prve pol ure je na pomoč prihitelo šest zdravnikov postojnskega zdravstvenega doma. “Delo je potekalo tekoče, ker imamo dobre izkušnje iz reševanja ob žledu in se dobro poznamo z gasilci. Tudi gasilec lahko opravi kakšno zdravstveno intervencijo in tudi zdravstveni delavec kakšno gasilsko,” je ocenila Vatovčeva.

Sreča v nesreči

Postojnski župan Igor Marentič je kmalu po nesreči koordiniral občinski del pomoči. Na teren so poslali člane občinskega štaba civilne zaščite in aktivirali zaposlene centra za socialno delo. “Nudili smo jim hrano in pijačo ter nastanitev tistim, ki niso mogli domov. Dekleta iz centra so udeležencem nesreče pomagala vzpostavljati stike z domačimi, ni bilo nobene nervoze, vsi so mirno čakali na navodila,” je povedal.

Po mnenju poveljujočega gasilske reševalne akcije Andreja Tratnika je bila sreča v nesreči, da je madžarski avtobus s 47 potniki ostal nepoškodovan na kolesih, sicer bi bila katastrofa bistveno večja. Tako ni bilo treba pomagati nikomur z avtobusa, vanj pa so lahko na toplo in suho začasno stlačili še ostale nepoškodovane. “Prav tako je bila tudi sreča, da se je to zgodilo pri Postojni in smo jih lahko hitro prepeljali do Darsove baze,” je dejal. Zaradi bližine Postojne so nato tudi hitro odpeljali razbitine z avtoceste. DANIJEL CEK

---