“Mi nimamo vreče denarja. Lahko samo opozarjamo.”

Marjana Fanka, generalnega direktorja policije, se v javnosti drži oznaka prvi operativec v državi. V policiji je že 30 let, v zadnjih letih je deloval predvsem v kriminalistični policiji, ki jo je do lanske jeseni tudi vodil. Pravi, da ima operativa veliko čarov, saj se je lažje ukvarjati z dogodki in ljudmi na drugi strani, kot pa z lastnimi resursi.

Z generalnim direktorjem policije Marjanom Fankom (1966) smo se pogovarjali pred petkovim sprejemanjem rebalansa proračuna v državnem zboru. Opozarja, da denar, ki je za policijo zagotovljen v proračunu, zadošča samo do druge polovice leta.

> Koliko časa bo policija še “na rezervi”? Kaj pomeni 34 milijonov manj za policijo v letošnjem proračunu?

“Krizno upravljanje ni nekaj novega za policijo, saj smo se tudi v preteklih letih soočali s tem, a v takšni situaciji še nismo bili. To, da smo zdaj tam, kjer smo, je tudi posledica tega, da je policija v preteklih letih že racionalizirala svoje poslovanje. Sedaj pa smo po uravnilovki v proračunu po sredstvih veliko nižje kot kakšna druga institucija, deležni smo istih varčevalnih ukrepov. Ko govorimo o 34 milijonih, govorimo o sredstvih, s katerimi bi dosegli lanska sredstva, s katerimi pa smo komaj preživeli. Rebalans nam omogoča normalno funkcioniranje samo do druge polovice leta. Ne govorimo o nadstandardu ali razvoju policije, temveč samo o zagotavljanju osnovne varnostne funkcije. Potem pa ne vem, kako bomo izvajali temeljne naloge policije, vse interventne naloge in vse tiste naloge, s katerimi zagotavljamo varnost ljudi in premoženja.”

> Kaj pa potem?

“To je v rokah tistih, ki odločajo. V preteklih mesecih smo argumentirano opozarjali vse tiste, ki sprejemajo odločitve. Odkrito moram povedati, da so tisti, ki so jim bili namenjeni naši argumenti, to sprejeli, ker so utemeljeni. Ampak vseeno smo soočeni s tem, kar smo. Mi nimamo vreče denarja. Lahko samo opozarjamo na to, kar se lahko zgodi na področju varnosti. V tistem trenutku, ko bo prišlo do poslabšanja varnostnih razmer - upam, da ne do hujših varnostnih dogodkov - bodo tisti, ki so sprejeli to odločitev, nosili odgovornost.”

> Tudi premier je že večkrat povedal, da se zaveda položaja, v katerem delajo policisti.

“Drugačno oceno bi težko sprejel. Upam, da bodo ta zagotovila držala in da bomo nekako zmogli to leto. Imamo pa tudi čisto tehnične težave. Če nam denarja za zagotavljanje materialnih sredstev ne bodo zagotovili v prvi polovici leta, ne moremo začeti postopkov javnega naročanja, ki so dolgotrajni in zapleteni. Če bomo dobili ta sredstva jeseni ali v drugi polovici leta, tako kot nam zagotavljajo, nabav ne moremo speljati. Postopki so povezani tudi z nabavo zaščitne opreme in uniform. Mlajši kolegi si v določenih enotah že zdaj izposojajo dele uniform od starejših kolegov. To je nedopustno. Tudi določeno zaščitno opremo si nekateri že kupujejo sami.”

> V vojski lahko razmišljajo o nakupu brezpilotnih letal in drugi novi opremi. O nakupu katere sodobne opreme lahko razmišljate v policiji?

“Nikoli ne komentiram stanja in dogajanja v drugih institucijah ali organih. Država se mora zavedati, da mora zagotoviti osnovne funkcije države, šele nato lahko razmišlja o razvoju in dvigu standardov na določenem področju. Kolikor spremljamo dogajanja okoli rebalansa, država na nekaterih področjih vlaga v razvoj. In to na področjih, kjer se je v preteklosti veliko trošilo. Policija je s tem do določene mere seznanjena. Če potegnem paralelo, ki mogoče ne bo najboljša: kirurg se ne bo lotil plastične lepotne operacije, če bo zaznal, da bolniku odpoveduje srce ali imunski sistem. Policija se lahko najbolj primerja z imunskim sistemom.”

> Policija je že dolgo kadrovsko podhranjena. Ali je res možno, kot ste nekje omenili, da bi nekatere slabše kadrovsko zasedene enote kar “odmrle”?

“Te besede niso bile izrečene na pamet. Določene enote že zdaj funkcionirajo s 60-odstotno zasedenostjo. To niso majhne enote, so pomembne policijske enote na lokalni ravni, ki neposredno zagotavljajo varnost med ljudmi. Te enote imajo že zdaj težave z zagotavljanjem interventnih nalog. Zagotovo ni rešitev v ukinjanju in združevanju enot, saj še vedno iščemo možnosti v prepletanju kadra, nudenju pomoči med enotami in ostalo. A vse ima svoje meje. Če pomoči ni kje vzeti, je tudi v najbolj obremenjene enote ne moremo dati. Veliko manj nas je kot pred letom ali dvema. Obseg dela, zahteve in pričakovanja države in javnosti pa so veliko višja. Policisti naredijo veliko več. Varnostna situacija v Sloveniji pa je zelo ugodna. V zadnjem letu so bili doseženi rezultati, ki jih v zadnjih petih letih ne pomnimo.”

Gašenje požara

> Kaj se dogaja z razpisom za nadzornike zunanje meje?

“Za ta razpis smo se odločili, saj je bila to edina možnost za gašenje požara. To je edina kratkoročna možnost, da popolnimo tiste policijske enote, ki funkcionirajo na meji svojih zmožnosti, to so Koper, Ljubljana, Nova Gorica, Kranj. Postopke vodimo, kot smo si jih začrtali in upam, da jih bomo tudi končali. Imamo sklep ministrstva, da s temi postopki lahko začnemo, to nam omogoča tudi sklep vlade, čeprav nekateri to zdaj interpretirajo malo drugače. Vprašanje pa je, ali bomo po končanem izbirnem postopku te ljudi lahko zaposlili oziroma če bomo imeli v proračunu dovolj denarja za plače.”

> Ali bodo koprski policisti še v vašem mandatu dobili spodobne prostore?

“Kljub temu, da sem optimist - moj mandat utegne biti kratek, saj so na tej funkciji mandati kratki - ne pričakujem, da bomo dosegli optimalno rešitev. Tudi rešitev, ki jo zdaj iščemo, je najmanj slaba med slabimi. Začasna selitev in dislociranost, razpršenost enot, je že z vidika vodenja organizacije dela precej neustrezna. A drugih možnosti preprosto nimamo. Upam, da bomo vsaj malenkost sanirali negativne vplive na zdravje zaposlenih, ki se v teh prostorih, kjer so zdaj, le še slabša.”

> Ali je Slovenija po dogodkih v nekaterih evropskih državah zaradi terorizma bolj ogrožena? V teh dneh prihajajo opozorila iz južne Italije, da poskuša Islamska država svoje ljudi infiltrirati med prebežnike.

“Ocena ogroženosti ostaja z vidika neposredne grožnje nizka. Kar pa ne pomeni, da možnosti takšnega dogodka v Sloveniji ni. V tem trenutku je to prioriteta slovenske policije, celotne regije in celotne Evrope. Izvajamo vrsto aktivnosti za minimaliziranje teh možnosti. Nikoli ne bomo govorili, da smo stoodstotno varni. Tega ne bo nikoli rekel noben odgovoren policist v nobeni državi. Zagotovili pa smo vse ukrepe, ki so možni v okviru naših pristojnosti, in, kar je še bolj pomembno, ustrezno koordinacijo z vsemi partnerskimi službami, ne samo v Sloveniji, ampak tudi z vsemi drugimi državami. Zavedamo se izpostavljenosti, tudi zaradi ilegalnih migracij. Med ilegalnimi migranti so lahko tudi državljani tistih držav, od koder bi lahko pretila potencialna nevarnosti.”

Upajo, da bodo bančne zgodbe kmalu dobile epilog

> Med gospodarskimi kaznivimi dejanji so v zadnjih letih v ospredju kazniva dejanja v bančnem sektorju. Koliko ovadb je bilo vloženih?

“Gospodarska kriminaliteta je zaradi ekonomskih razmer prioriteta slovenske policije že vrsto let, znotraj te prioritete pa je prioriteta vseh prioritet v zadnjem letu bančna kriminaliteta. V policiji imamo razdelan sistem, posebno ekipo strokovnjakov, ustanovili smo dve specializirani skupini, ki ju vodi državno tožilstvo. Veliko je aktivnosti in veliko stvari je že zaključenih. Številke se tedensko spreminjajo, v okviru bančništva je zaključenih 60 do 70 kaznivih dejanj. Čaka pa nas še veliko dela, prihajajo nove prijave, nekaterih še nismo preiskali. Gre za kompleksne in strokovno zahtevne preiskave. Odzivnost bank in sodelovanje z organi pregona sta se po začetnih krčih malenkost izboljšala. Preiskave zdaj potekajo malo lažje. Pričakujemo, da bodo po predkazenskih postopkih zadeve zapeljali dovolj hitro. V preteklosti se je neka pojavna oblika kaznivih dejanj, denimo v gradbeništvu, ustavila, ko so sodišča izrekla sankcije. Tako bo zagotovo tudi v bančništvu.”

> Kako uspešna je slovenska policija na področju boja proti organiziranemu kriminalu? Koprska policijska uprava v zadnjih letih precej odstopa od slovenskega povprečja na tem področju.

“Če odgovorim najprej na splošno, organizirana kriminaliteta je v zadnjih desetih letih največja konstanta na področju kriminalitete. V ospredju je še vedno trgovina s prepovedanimi drogami, ilegalne migracije se malo spreminjajo glede na tokove in obseg. Trgovina z orožjem je zdaj pod drobnogledom vseh preiskovalnih institucij tudi zaradi povezave s terorizmom. Obalno območje je specifično, zaradi lege in Luke Koper, tu sta še meja z Italijo in Hrvaško. Bojazen, s katero smo se soočali pred desetimi leti, da bomo največ kriminala dobili z zahodnega Balkana, se ni uresničila, že vrsto let se kaže ravno nasprotno, da največ kriminalitete prihaja iz Evropske unije. Policija je bila vedno prilagodljiva in tudi na tem področju smo dokaj uspešni.”

Izolska policista sta naredila nekaj več

> Ste pohvalili policista, ki sta v ponedeljek v Izoli prijela oborožena italijanska roparja?

“Seveda smo ju takoj pohvalili. Zagotovo bosta deležna še kakšne pohvale in nagrade. Zavedamo se tveganosti postopkov, ko pa policist izpostavi svoje življenje, vseeno naredi nekaj več in v tem primeru zagotovo je. Prijela sta kriminalca z velikimi izkušnjami, ki verjetno nista osumljena samo tega kaznivega dejanja na območju Slovenije, ampak verjetno še kakšnega podobnega. Zato vsa pohvala policistoma in vsem njihovim kolegom.”

> Kakšna je statistika na področju najhujših kaznivih dejanj, umorov?

“V zadnjih mesecih smo res beležili zgostitev. Toda če pogledamo nazaj, smo skoraj vsako leto doživeli kakšno zgostitev teh najhujših krvnih deliktov. Preventivna dejavnost je mogoča, je pa omejena. Nemogoče je predvideti vsako odločitev posameznika, ki se odloči za takšno dejanje. Pred dvajsetimi leti je bilo teh kaznivih dejanj bistveno več, čeprav se zdaj zdi, da je tega več. Po obsegu kaznivih dejanj zagotovo ne, tudi pojavne oblike so ostale v enakem okviru. Pred leti so bili v ospredju motivi iz družinskega okolja, ljubosumje je bilo takoj na drugem mestu. Zdaj prihajajo v ospredje tisti motivi, ki so povezani s koristoljubjem, maščevanjem, motivi, ki izvirajo iz dogajanja v kriminalnem podzemlju. Preiskanost teh dejanj se giblje med 95 in 100 odstotki.”

“To so dejanja, ki v policiji ne gredo v pozabo”

> Med nerazrešenimi umori sta tudi dva koprska primera iz leta 1995. Še posebej je odmeval umor Milka Mlakarja, ki velja za prvo takšno likvidacijo v samostojni Sloveniji. Je kaj upanja, da boste prišli do storilcev?

“To so dejanja, ki v policiji ne gredo v pozabo in se ne zaključijo z nekim statističnim obdobjem. Lahko zagotovim, da so v zelo bližnji preteklosti potekale aktivnosti tudi glede teh dveh umorov. Za policijo je z vidika preiskovanja nepomembno, če je umor star 20, 50 ali pa več let. Dokler obstajajo preiskovalne možnosti, dokler obstajajo informacije, bo policija storila vse, da se preiščejo. Zato imamo tudi že kar nekaj časa posebno skupino, ki se ukvarja samo s starimi umori. Nekaj smo jih tudi preiskali. Pri teh umorih nikoli ne zapremo zgodbe, dokler ni tam, kjer mora biti. Verjamem, da bomo vsaj nekaj umorov, ki imajo staro brado, še preiskali.”

> Koliko lahko na vaše delo vpliva politika?

“V teh časih se še kako vidi, kako politika lahko vpliva na naše delo. Ravno prej sva se pogovarjala o rebalansu in sredstvih. Če pogledam s tega vidika, politika zelo vpliva na naše delo, ne govorim samo o zagotavljanju resursov, temveč tudi o sprejemanju strateških dokumentov. Do določene mere si lahko glede na varnostne razmere sami postavljamo prioritete, v določenem delu pa jih politika in prav je tako. Glede posegov politike v vsebino našega dela, pa kar se tiče mene, to ni mogoče. Lahko bi prišlo do kakšnega neprimernega poskusa. Ampak zaupam kolegom. Tudi sistem je tako nastavljen, da je vsak poskus vplivanja obsojen na neuspeh ali pa je kratkoročne narave.”

Zakonodaja ni sledila novim pojavnim oblikam

> Kako daleč so spremembe zakonodaje, ki bi vam dala več pooblastil pri iskanju ubežnikov, denimo, Roberta Časarja?

“Že vrsto let se ukvarjamo s problemi, ki so povezani z zakonsko ureditvijo, ne samo pri iskanju pobeglih oseb, temveč še na kakšnem področju, kjer zakonodaja ni sledila zahtevam učinkovitosti in novim pojavnim oblikam. S problematiko iskanja oseb se ukvarjamo že dolgo, ves ta čas opozarjamo na ta problem, podali smo tudi konkretne predloge za spremembe zakonodaje. A pri nas vse te spremembe tečejo zelo počasi, in to tudi tam, kjer ni nasprotnih argumentov. Zdaj so te zakonske spremembe že dovolj daleč in so usklajene. Na ministrstvu za pravosodje imajo dovolj posluha za to.”

> Kaj vam bodo te spremembe omogočile?

“Omogočile bodo izvajanje dodatnih ukrepov, tako zoper osebe, ki jih iščemo, še bolj pa zoper osebe, ki so z njimi povezane, in nas lahko privedejo do iskanih oseb. Govorimo o iskanju tistih, ki so pobegnili v tujino. Težava je z odzivnostjo tujih držav, saj se ne morejo hitro odzvati, če nimamo podatkov o tem, kje je iskana oseba. Brez teh ukrepov, brez podatkov o bančnih transakcijah, komunikacijah, fizičnem gibanju oseb, jih ni mogoče locirati. Časi, ko smo šli ljudi, ki so povezani z iskanimi, povprašat, kje so te osebe, so minili. V takih primerih nismo več uspešni.”

SIJAN PRETNAR

---