“Kritičnih ni pet, ampak 159 odsekov na avtocestah”

Vseh voženj v napačno smer po avtocesti ne bo nikoli mogoče preprečiti, se pa da njihovo število na številne načine omejiti: denimo z izboljšanjem prometne signalizacije in postavitvijo fizičnih pregrad na dvopasovnih priključkih na avtocesto. Tudi grablje, ki bi vozniku preprečile napačen vstop na avtocesto, niso slaba zamisel. Težava je le, da Dars ne ve, kateri priključki so najbolj rizični, saj se kršitve pojavljajo povsod.

LJUBLJANA > Na mariborski fakulteti za gradbeništvo so v študiji, ki jo je naročil Dars, iskali tudi odgovor na vprašanje, kje se najpogosteje dogajajo vožnje v napačno smer. “Po opravljeni analizi v Sloveniji ni pet kritičnih avtocestnih odsekov, ampak je ta slika precej razpršena. Zabeležili smo nepravilno vožnjo na 159 odsekih na slovenskih avtocestah. Praktično so bile vožnje v nasprotno smer prijavljene na celotnem avtocestnem omrežju,” je pojasnil soavtor študije Marko Renčelj.

Alkohol, starost in pozne večerne ure

Iz zbranih podatkov - statistika je nepopolna, saj vozniki v večini primerov zapustijo avtocesto preden jih ustavijo policisti - je moč razbrati, da se je v zadnjih dveh letih največ, 40 odstotkov vseh kršitev zgodilo pozno zvečer, med 18. in 3. uro zjutraj, skoraj tretjina kršiteljev, ki so jih obravnavali policisti, pa je bila vinjenih. Izstopa še podatek, da so kršitelji večinoma starejši ljudje. “Imamo tudi mlajše voznike, ki so psihično ali fizično v slabši kondiciji, dejstvo pa je, da je 58 odstotkov ugotovljenih voznikov, ki so vozili v napačno smer, starejših od 60 let,” je pojasnil soavtor raziskave Tomaž Tollazzi.

Ko se nekdo odloči za takšno vožnjo, mu nobeno opozorilo ne more tega preprečiti, za pomoč tistim, ki se na napačnem pasu znajdejo pomotoma, pa se da narediti še marsikaj. Med možnimi ukrepi je izboljšanje signalizacije, ki označuje uvoze in izvoze na avtoceste; tako tabel kot talnih označb.

Dobra rešitev so tudi grablje

Ukinejo naj se tudi vsi prehodi med smernimi vozišči avtoceste, ki se predvsem pozimi uporabljajo za obračanje snežnih plugov, predlagajo pripravljalci naloge. Poskrbeti je treba za fizično razmejitev uvozno-izvoznih poti na avtoceste, kjer sta pasova ločena le s črto. Tudi na počivališčih bi bilo treba namestiti dodatno signalizacijo, ki bi voznikom jasno pokazala pravo smer vožnje.

Nad cestišča bi bilo treba namestiti več elektronskih tabel, ki bi voznike takoj obvestile, da proti njim vozi vozilo v napačni smeri. Predpogoj za to, da bi takoj dobili podatke o takšni vožnji, pa je namestitev elektronskih števcev prometa (indukcijskih zank), ki bi avtomatsko zaznali te prekrške.

V poštev pridejo tudi grablje, klini, ki pravilno vozečega vozila ne poškodujejo, tisto, ki pelje v nasprotni smeri, pa takoj ustavijo. “Naročniku naloge predlagamo, da ko enkrat nastavi indukcijske zanke na priključke in natančno ugotovi, na katerih priključkih prihaja do voženj v nasprotno smer, postavi grablje,” pravi Tollazzi.

Med predlogi je tudi aplikacija za pametne telefone, ki bi voznike v realnem času opozorila na nevarnost vožnje v nasprotni smeri. Na Darsu so to aplikacijo že razvili, zdaj pa jo bodo nadgradili, napoveduje Ulrich Zorin, ki na Darsu skrbi za prometno varnost. Na Darsu sicer že več let izvajajo ukrepe za preprečevanje voženj v nasprotni smeri. V preteklih petih letih so vložili več kot 40 milijonov evrov zlasti za uvajanje videonadzora na avtocestah.

Število voženj v napačni smeri se je povečalo večinoma po uvedbi vinjet. V prvi polovici letošnjega leta so zabeležili 70 prijav takšne vožnje, vendar jih je policija oziroma videonadzorni sistem Darsa potrdil le 23.

JANA KREBELJ

---