Živčec Kalanova bo za zdaj obdržala 85.000 evrov
Istra
25. 09. 2015, 06.00
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 17.10
Izolski zdravstveni dom (ZD) je na prvi stopnji izgubil tožbo zoper nekdanjo direktorico Gordano Živčec Kalan, ki ji zato ne bo treba plačati slabih 85.000 evrov, kolikor je zahteval ZD. V ZD sodbo še proučujejo in se za zdaj še niso odločili, ali se bodo pritožili.
Po zadnji razsodbi se lahko izolski ZD obriše pod nosom za vsoto poplačila denarja
odpuščenemu Robertu Mulcu, ki ga je z mesta pomočnika direktorja odslovila nekdanja
direktorica Gordana Živčec Kalan. ZD je ta denar skušal sodno izterjati prav od nje. Foto: Mirjana Cerin
IZOLA
> Nekdanji direktorici izolskega ZD Gordani Živčec Kalan po razsodbi prvostopenjskega sodišča torej ne bo treba plačati slabih 85.000 evrov odškodnine. Toliko je od nje s tožbo zahtevalo vodstvo ZD zaradi odškodnine, ki jo je moralo plačati odpuščenemu nekdanjemu pomočniku direktorja (in zdaj znova zaposlenemu v ZD) Robertu Mulcu. Živčec Kalanova ga je med svojim direktorovanjem namreč odpustila in ukinila delovno mesto pomočnika direktorja. Mulec pa je vložil tožbo na delovnem sodišču, ki je ugotovilo, da je bila odpoved zaposlitve nezakonita, saj Živčec Kalanova pred odpovedjo ni pridobila soglasja sveta zavoda. Prav Mulec pa je bil tedaj tudi predsednik tega sveta in v njem predstavnik zaposlenih.
Izterjati so želeli, kar so plačali
ZD je pod vodstvom novega direktorja Evgenija Komljanca Roberta Mulca najprej ponovno zaposlil, nato pa z njim sklenili zunajsodno poravnavo in mu izplačal 15.000 evrov odpravnine in 25.000 odškodnine. Vsoto je ZD skupaj z dajatvami, prispevki in obrestmi zdaj skušal iztožiti od Živčec Kalanove. Po navedbah ZD bi imel Mulec pravico zahtevati celo približno 100.000 evrov, vendar so se poravnali, in to kolikor hitro se je dalo, saj so se s tem izognili naraščajočim se stroškom zaradi obresti.
Luknja v zakonu o zavodih
V zadnjem sodnem postopku pa se je zdaj med drugim izkazalo tudi, da v zakonu o zavodih odškodninska odgovornost poslovodij sploh ni urejena. Sodišče pa je presodilo, da je nekdanja direktorica ravnala vestno, pošteno in ni opustila svojih zakonskih dolžnosti ter da ni storila ničesar, kar bi bilo motivirano s povzročitvijo škode ZD.
Komljanec odločitve sodišče ne želi komentirati, dokler ne bo pravnomočna. Ali se bodo v ZD pritožili na višje sodišče, pa se še niso odločili. Posebej pa Komljanec izpostavlja ugotovitev, kar je navedlo že sodišče, ki se mu zdi nedopustna: “Zakon o javnih zavodih sploh ne opredeljuje nikakršne odškodninske odgovornosti poslovodij, pa čeprav gre za javni zavod in za javni denar. Nedopustno je, da zakon direktorjeve odgovornosti v javnem zavodu na noben način ne opredeljuje.”
Komljanec dodaja še, da ima odškodninski zahtevek podlago v sodbi delovnega sodišča in sodbi višjega delovnega in socialnega sodišča. Prav v njej je po Komljančevih besedah med drugim navedeno, da “ima ZD možnost regresnega zahtevka zoper odgovorno fizično osebo, takrat Živčec Kalanovo”.
“Sodbo spoštujemo in razumemo. Bistven problem, in to širše, pa je prav navedba, da v zakonu o zavodih odškodninska odgovornost poslovodij ni urejena. Ocenjujemo, da bi nujno morali biti interesi in cilji javnih zavodov bistveno drugačni od d.o.o., torej od zasebnih družb. Pri javnih zavodih bi morala biti odškodninska odgovornost, hkrati z načelom skrbnosti, postavljena na bistveno višjo raven! Zakaj ni tako?” se sprašuje Komljanec.
JASNA ARKO