Žica je zarezala v medsosedske odnose

“Ta ograja iz bodeče žice ne bo nikogar ustavila, predstavlja pa čustveno oviro za nas, Slovence in Hrvate, ki tukaj živimo. Postavili so jo nesposobni politiki, ki, na žalost, ne vidijo nobene druge rešitve,” o oviri, ostri kot britev, ki so jo slovenski vojaki v soboto potegnili nekaj sto metrov skozi gozd ob mejnem prehodu Brezovica, razmišlja Marijan Markežič, predsednik KS Gradin. Včeraj so kolute bodeče žice raztegnili tudi na Briču in pri vasi Golac.

Marijan Markežič  Foto: Alenka Penjak
Marijan Markežič  Foto: Alenka Penjak

BREZOVICA, ABITANTI, SOČERGA, BRIČ > Še pred nekaj dnevi so bili živi načrti Istranov, da bi mejni prehod Brezovica še bolj odprli. Sedaj ga je namreč mogoče prečkati med 6. in 22. uro, želja sosedov z obeh strani meje je, da bi bil med turistično sezono, za dan mrtvih in ob praznikih ob koncu leta odprt vsaj do polnoči. Marijan Markežič, predsednik KS Gradin, močno dvomi, da se bo to sedaj, ko sta državi ločeni z bodečo žico, sploh zgodilo.

Migranti so v Brezovici nekaj običajnega

Markežič je bodečo žico doživel že kot otrok pri Kučibregu, saj se je bočila na meji med takratno Cono B in nekdanjo republiko Jugoslavijo. “Govorijo, da ograja iz bodeče žice prinaša varnost, vendar to ne drži. To ni nobena rešitev. Rešitev bi morali iskati na izvoru problema, v Iraku, Siriji. Ljudje, ki bežijo v Evropo, so nebogljeni. Zagotovo bi veliko raje ostali na svojih domovih, saj se bodo v Evropi vedno čutili kot drugorazredni državljani. Res bi se morali upreti, a kaj ko Istrani nikoli nismo bili vajeni protestirati. Vedno smo imeli veliko gospodarjev. No, to pravzaprav velja za vso Slovenijo. Upreti bi se morali in zahtevati drugačne rešitve,” v upanju, da bo ograja kmalu zapustila Istro in Slovenijo, razmišlja Markežič.

Zanj in za njegove sokrajane so bili migranti običajen pojav. Vsake toliko se je iz gozda nekdo prikazal in se po cesti podal proti svojemu cilju, najpogosteje Italiji. “Nikoli me niso motili. Do njih sem čutil usmiljenje. Če bi jaz odločal, bi jih spustil naprej, saj je po moje nesmiselno, da jih zadržujemo nekje, kjer nočejo biti,” še pravi predsednik KS Gradin.

Sokrajanki, ki smo ju srečali, resda nista takšnega mnenja kot njun predsednik: prva se boji kolon beguncev, druga meni, da je varnost na prvem mestu.

Meja je za Istro strašno breme

“Ko sem videl vojaška vozila in žico v Brezovici, mi ni bilo prijetno pri srcu. Upam, da je to rešitev za kratek čas in da se bodo zadeve na teh vojnih žariščih reševale strateško,” s pogledom na mejo, ki poteka tik ob vasi Abitanti, na glas tuhta Gracijan Perič. Žico bi morali dati tisoče kilometrov južneje na vstopu v Evropo, pravi. “Želijo nas zaščititi, že prav, vendar upam, da te ograje ne bomo gledali dolgo časa. Nisem pričakoval, da bom kaj takega videl v Istri. Upam, da naša Evropa ne bo padla, da bo zdržala in se bodo res branile njene zunanje meje. K nam prihaja reka beguncev. Ne vem, koliko jih še lahko sprejmemo,” je ob našem obisku še dodal Gracijan Perič, ki se med drugim ukvarja s turizmom in vinarstvom.

Kraje v Istri, povezani stoletja dolgo s porokami in blagovnimi menjavami, je meja leta 1991 razdružila, lanski sprejem Hrvaške v EU pa končno spet povezala. “Zdaj pa imamo spet psihološki moment, blokado v medsosedskih odnosih in vprašanje je, ali bo prihodnje leto sploh padla schengenska meja,” je svoje razmišljanje sklenil Gracijan Perič.

Ograjeno tudi posestvo Brič, v Sočergi paneli?

Žičnato ograjo so v noči na ponedeljek začeli postavljati tudi na posestvu Brič, s katerim upravlja istoimensko podjetje v lasti Enverja Moralića in Muharema Kadića. Z deli so začeli, še preden so za to izvedeli na posestvu. Kot so nam povedali včeraj, so šele tedaj prebrali dopis ministrstva za notranje zadeve, s katerim so jih obvestili, da bodo tudi na tem območju postavili začasne tehnične ovire za omilitev migracijskega pritiska.

Predsednik KS Gračišče Peter Franca pravi, da so vojaki ograjo že namestili na območju Rakitovca in Dvorov. “S policije in koprske občine smo dobili obvestilo, da so lastniki zemljišč s tem seznanjeni,” še dodaja. Kakšen bo režim na mejnem prehodu Sočerga, ki ga bodo januarja zaprli za dva meseca zaradi gradbenih del na hrvaški strani, pa Franca še ni natančno obveščen. “Nekaj je slišati, da bodo namestili nekakšne panele, vendar natančno ne vem še nič,” pojasnjuje Franca.

ALENKA PENJAK, NATAŠA HLAJ, MIRJANA CERIN


Najbolj brano