Želimo slovensko, a kupujemo cenejše

Ankete kažejo, da si slovenski potrošnik želi kupovati doma pridelano hrano in da je zanjo pripravljen odšteti tudi za petino več denarja. A eno je teorija, drugo pa praksa, opozarja agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar.

PORTOROŽ > Kako doseči, da bo na trgovskih policah čim več slovenske hrane in da bo potrošniku dostopnejša, je bila glavna tema včerajšnje okrogle mize z naslovom Bo potrošnik kupoval slovensko hrano , s katero so zaključili letošnji posvet zadružnikov, ki ga je v Portorožu že 42. organizirala Zadružna zveza Slovenije.

Slovenija do Benetk?

Tržne analize kažejo, da je za slovenskega potrošnika še kako pomembno poreklo hrane, zlasti mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov ter svežega sadja in zelenjave, in da so nekateri za slovenski izdelek pripravljeni plačati tudi do 20 odstotkov več denarja. Sodeč po anketah Slovenci verjamejo, da je slovenska hrana bolj kakovostna, mnogi pa nakup slovenskih izdelkov utemeljujejo tudi s tem, da želijo podpirati domače gospodarstvo.

A eno je teorija, drugo pa praksa, opozarja dr. Aleš Kuhar. “Če pogledamo samo primer mleka: čeprav je samooskrba bleščeča, saj ga pridelamo več kot dovolj, zaužijemo Slovenci kar šestkrat več uvoženega kot domačega mleka in mlečnih izdelkov,” je izpostavil na včerajšnji okrogli mizi.

Med razloge, zakaj slovenski potrošnik v resnici na trgovinskih policah še ne posega tako pogosto po slovenski hrani, kot bi si sicer (sodeč po anketah) želel, Kuhar na prvo mesto postavlja upad kupne moči, posebno poglavje pa je verodostojnost porekla hrane, saj ni vedno res, kar piše na deklaraciji. “Če bi bilo vse, kar se na trgu ponuja kot domače - denimo briške češnje, vipavske breskve in še kaj -, zares domače, bi bila Slovenija razpotegnjena do Benetk,” je slikovito ponazoril Kuhar, ki vidi rešitev v poostrenem nadzoru in usklajeni akciji vseh členov prehrambene verige.

Kupec naj preveri poreklo

Janja Kokolj Prošek s kmetijskega ministrstva je pojasnila, da na ministrstvu stalno opozarjajo potrošnike, naj preverjajo poreklo prehrambenih izdelkov. V drugi polovici letošnjega leta bodo slovenski izdelki končno označeni s posebnim znakom kakovosti, kar bo potrošniku zagotovo olajšalo izbiro. Postopek označbe sicer traja že dve leti, kar je po mnenju mnogih predolgo.

Da je izvor porekla izjemno pomemben, se strinja tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. “Veseli me, da se je v zadnjih letih odnos potrošnika do hrane spremenil tudi v Sloveniji. Še pred desetimi leti si moral, če si hotel kot kmet kaj prodati, izdelke označiti z oznako 'iz uvoza'. Danes pa že več kot 70 odstotkov ljudi prisega na domačo hrano,” je zadovoljen Vrisk. Da so se stvari precej spremenile, opaža tudi Anka Lipušček Miklavič, direktorica Mlekarne Planika iz Kobarida. “Pred leti nobenega ni brigalo, od kod prihaja naše mleko. Danes pa nas ljudje pokličejo, saj jih marsikaj zanima,” je povedala. Miklavičeva je tudi predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki je že leta 2008 začela s kampanjo Kupujem slovensko. Pri tem so jim stopili naproti tudi domači trgovci, je poudarila.

Krompirja z zemljo pač ne marajo

Predstavniki treh največjih - Mercatorja, Spara in Tuša - so bili tudi gostje včerajšnje okrogle mize. Kot je opozoril generalni direktor Spar Slovenija mag. Igor Mervič, slovensko sadje in zelenjava pogosto ne prideta na police trgovin zaradi slabe kakovosti. “Krompir, ki je še ves od zemlje, ne more na naše police, saj ga slovenski potrošnik enostavno ne bo kupil,” je bil jasen Mervič. “Tudi hrano iz tujine zavračamo, če ne ustreza predpisom,” je še dodal. Kmetom pa je položil na srce: “Danes je v modi oznaka 'bio'. In namesto da bi tisti, ki se ukvarjajo z bio kmetijstvom, svoje pridelke opremili z ustreznimi certifikati - resda je treba zanje plačati -, moramo trgovci uvažati bio izdelke, saj jih na slovenskem trgu ni moč dobiti.”

Želijo si več slovenskih pridelkov

Tudi v Tušu si želijo čim več slovenske hrane na svojih policah. Irena Rotar, vodja projekta Spoštujmo slovensko, je dregnila slovenske pridelovalce: “Zakaj moramo trgovci uvažati čebulo? Ali orehe? Mar jih doma ne znamo pridelati?”

“Ali si trgovec z močnim lokalnim karakterjem ali pa si diskont. Vmesne poti ni,” je bil jasen Igor Maroša, član uprave Mercatorja. Čeprav je naš “najboljši sosed” dobil hrvaškega lastnika, ne namerava obrniti hrbta slovenskim kmetom, je zagotovil Maroša, ki je prepričan, da za veliko večino slovenskih kupcev lastništvo ni pomembno.

PETRA VIDRIH

---