Zeleni park 2 v primežu lastniških sporov

Stečajni postopek podjetja Prefabdva, ki je gradilo poslovno-stanovanjski objekt Zeleni park 2 in ga ni uspelo dokončati, se je začel julija pred dvema letoma. Ovir in neznank na tej birokratski poti je bilo že od vsega začetka kar nekaj. Stavba še nima uporabnega dovoljenja, na parcelah se pojavljajo različni upniki s svojimi terjatvami, vse skupaj pa otežujejo še nerešeni spori zaradi pred stečajem prodanih dveh stanovanj in poslovnega prostora.

KOPER > Po naših informacijah v vsaj enem od stanovanj nekdo že živi. Stečajni upravitelj podjetja Prefabdva Marko Butinar to potrjuje, vendar imena ne razkriva. Ker objekt še nima uporabnega dovoljenja, nas je zanimalo, kako se je lahko lastnik priključil na elektro in vodovodno omrežje.

“Napaja se z gradbiščno vodo in elektriko. V stavbi namreč mora biti elektrika, ker v podkleti ves čas delujejo črpalke, ki izčrpavajo podtalno vodo. Objekt ima tudi upravnika in varovanje, saj si ne želimo, da bi v času do dražbe prišlo do kakšnih vandalizmov in še večjega propadanja objekta,” pojasnjuje Butinar.

Dokler na sodišču ne bodo rešeni trije spori glede lastniških razmerij v delu stavbe, za objekt ne bo mogoče razpisati dražbe, še dodaja. In pravi, da oporeka izločitveni pravici za dve stanovanji in poslovni prostor, kar so predlagali lastniki omenjenih nepremičnin. Prepričan je, da do prenosa lastninske pravice ni prišlo.

Nasprotna stran trdi, da so stanovanja in poslovni prostor kupili pred začetkom stečajnega postopka in da torej imajo v rokah dovolj trdno pravno podlago za dokazovanje lastništva. Sodišče na prvi stopnji o teh sporih še ni odločalo. Stečajni upravitelj pričakuje razpis naroka za te tožbe v prvi polovici leta.

Butinar je sprva načrtoval, da bo stečajni postopek končan v treh letih. Na dražbi, za katero upa, da jo bo lahko razpisal v začetku prihodnjega leta, namerava Zeleni park prodajati kot celoto. V ta paket bo vključil tudi garažno hišo, ki že zdaj nemoteno deluje, stroški pa se krijejo iz obratovanja. “Da bi na trgu ponujali posamična stanovanja, je praktično nemogoče,” ocenjuje.

“Za naš propad je kriva banka.”

Čeprav je istrski poslovnež Uroš Brataševec, ki se je prek svojega podjetja Prefabdva lotil velikopoteznega projekta, že večkrat zatrdil, da bo s pomočjo tujih investitorjev rešil tako naložbo kot podjetje, so se zadeve obrnile na glavo. Za nastale razmere je po njegovih besedah kriv nekorekten odnos Hypo banke. “Prizadevali smo si imeti dobre poslovne vezi, medtem ko so imeli pri njih v ozadju drugačne, zelo očitno špekulativne namene. Imam občutek, da nekdo nalašč minira naš projekt, pahnili so nas v finančno pogubo in nam okrnili ugled,” je nezadovoljen Brataševec.

Pravi, da se je vse začelo, ko so v banki zamenjali vodstvo. Takrat naj bi jim povedali, da niso zaupanja vredno podjetje, zaradi česar naj se ne bi več mogli dogovoriti za reprogramiranje posojila. “Ko smo prosili za podaljšanje roka za odplačevanje posojila, je bila naša prošnja v Hypu v Ljubljani odobrena, vendar so v Celovcu zadevo zavrnili in od tu naprej se z banko nismo več mogli zmeniti ničesar,” pove sogovornik.

Zelenega parka nočejo imeti

Spomnimo, da je predlog za stečaj podjetja Prefabdva vložil prav njegov največji upnik Hypo Alpe Adria Bank, ki terja vračilo več deset milijonov evrov, kolikor naj bi jim od neporavnanih posojil dolgovala koprska družba.

V družbi Heta Asset Resolution (HAR), ki je pravna naslednica omenjene banke, pravijo, da v projekt vlagajo minimalne napore. “Te nepremičnine ne želimo dobiti pod svoje okrilje,” je jasen Janez Žepič iz HAR. Zgodbo bi radi sklenili s prodajo na dražbi, je vse, kar razkrije. NATAŠA HLAJ

---