Zaščitniki so varovali tudi morje

Vsaka kapa, vsaka uniforma, vsak dokument ima svojo zgodbo. Je delček zgodovine, ki zajema varnostno sliko Primorske in vse Slovenije. Zgodovinske okoliščine so seveda vplivale na razvoj primorske policije, tudi pomorske, saj njeni zametki segajo v leto 1947. Narodni zaščitniki so bili namreč zadolženi tudi za nadzor in varovanje morske meje med conama A in B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO).

Čolna, s katerim so prvi “pomorski” policisti oziroma narodni 
zaščitniki v letu 1948 izvajali naloge na morju, že zdavnaj ni 
več. Pet metrov dolg leseni čoln z motorjem ameriškega 
džipa se je ohranil le na fotografijah.  Foto: Arhiv Pn
Čolna, s katerim so prvi “pomorski” policisti oziroma narodni zaščitniki v letu 1948 izvajali naloge na morju, že zdavnaj ni več. Pet metrov dolg leseni čoln z motorjem ameriškega džipa se je ohranil le na fotografijah.  Foto: Arhiv Pn

Do 8. oktobra je v prostorih Pokrajinskega muzeja Koper na ogled razstava Od orožnika do policista - zgodovina slovenske, primorske in pomorske policije. Muzej jo je pripravil v sodelovanju z notranjim ministrstvom oziroma Muzejem slovenske policije in koprsko policijsko upravo.

Na sicer majhnem prostoru težko ujame vse varnostne razsežnosti prehajanja meja sedanje in nekdanje domovine, od leta 1850 do danes. Korenine slovenske policije namreč segajo v čas avstro-ogrskega cesarstva, ko so Evropo pretresali izjemni nemiri, dotedanjim varnostnim silam pa ni več uspevalo obvladovati razmer. Tako je cesar Franc Jožef I. ustanovil posebno varnostno organizacijo - orožništvo.

V novonastalo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je Slovenija po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske vstopila s svojimi varnostnimi silami. V novi državi so orožnike, ki niso bili slovanskega izvora, odpustili, večinoma pa so jih nadomestili slovenski fantje iz Trsta ter z goriškega in iz istrskega območja. Del sedanje Slovenije oziroma velika večina Primorske je od leta 1918 do leta 1943 sodila h Kraljevini Italiji. Njena najbolj prepoznavna varnostna sila so bili karabinjerji, v vrstah katerih so služili tudi številni slovenski fantje, a običajno zelo daleč od doma.

Po zasedbi slovenskega ozemlja so Nemci, Italijani in Madžari v drugi svetovni vojni vzpostavili svoj policijski aparat. Vodstvo Osvobodilne fronte pa je oktobra 1941 ustanovilo narodno zaščito, iz katere je po vojni nastala milica (in za marsikoga so policisti še danes miličniki ...).

Po italijanski kapitulaciji je na Primorskem med leti 1943 in 1945 nadziranje prometa in kontrolnih točk ter vzdrževanje reda in miru na zasedenih ozemljih prevzela nemška žandarmerija.

Z oklicem prve slovenske vlade 5. maja 1945 v Ajdovščini je edina uniformirana enota javne varnosti v novi državi postala milica, ki se je razvila iz narodne zaščite in se leta 1950 preimenovala v ljudsko milico. Pridevnik “ljudska” so opustili v letu 1964.

Po drugi svetovni vojni se je Primorska znašla v specifičnem položaju, saj je bila od leta 1947 do leta 1954 razdeljena na dve coni Svobodnega tržaškega ozemlja - A in B. Naloge javne varnosti je v coni B izvajala narodna zaščita, ki se je po ukinitvi STO prav tako preimenovala v ljudsko milico.

V leto 1947 segajo tudi zametki pomorske policije. Z odlokom o Narodni zaščiti, sprejetim 14. septembra 1947, so bili njeni pripadniki zadolženi tudi za varovanje in nadzor morske meje med obema conama STO. Kot navaja Štefan Žugec, ki že vrsto let zbira zgodovinsko gradivo, povezano z razvojem policije, je skupina narodnih zaščitnikov delovala v okviru graničnega prelaza Koper, izvajali pa so naloge na mejnem prehodu za pomorski promet in tudi na morju s patruljnim plovilom.

Z ukinitvijo STO leta 1954 je tudi narodna zaščita postala del ljudske milice in med ostalimi enotami so ustanovili Postajo pristaniške ljudske milice Koper, ki je skrbela za varnost na morju, medtem ko je nadzor na mejnih prehodih prevzela služba Luškega poverjeništva. Prve enote mejnih milic, ki so prevzele nadzor nad prehajanjem državne meje na vseh mejnih prehodih, so začeli ustanavljati leta 1967.

Od leta 1850 do danes se je spremenilo marsikaj: države, meje, imena organizacij, zadolženih za varnost, uniforme, oborožitev, družbeni redi ... Ne glede na naziv pa so bile naloge nekoč orožnikov in danes policistov podobne: odkrivanje kriminala in skrb za varnost državljanov.

SILVA KRIŽMAN


Najbolj brano