Zaščititi je treba tiste “brez trga”

Ministrica za kulturo in komisija za pomoč pri pripravi nacionalne medijske strategije sta za svojo prvo postajo na poti reševanja domačih medijev izbrali Koper. Včeraj dopoldne sta pripombam in predlogom prisluhnili v središču Rotunda.

Anomalij je na medijskem področju veliko in preveč, so 
poudarili ustvarjalci radijskih in televizijskih programov ter 
tiskanih medijev. Foto: Andraž Gombač
Anomalij je na medijskem področju veliko in preveč, so poudarili ustvarjalci radijskih in televizijskih programov ter tiskanih medijev. Foto: Andraž Gombač

KOPER > Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in petčlanska strokovna komisija na čelu s predsednico Barbaro Verdnik sta vse zainteresirane povabili, naj se oglasijo z mnenji, zamislimi in predlogi, kako zakonsko izboljšati domačo medijsko krajino in čim bolj udejanjiti javni interes.

“V desetih letih jim na tem področju ni uspelo spraviti skozi nobenega zakona, najbrž tudi zato, ker so prevladali pogosto zasebni interesi, zaradi česar niso mogli doseči potrebnega kompromisa,” pravi ministrica, vesela, da ji je uspelo uskladiti različne poglede, doseči kompromis in medijski zakon pripeljati v parlament. “Najprej smo morali vzpostaviti zaupanje, dokazati, da smo na isti strani, da želimo dobro, da želimo, kar je pomembno za celotno slovensko skupnost, šele zatem smo šli lahko skupaj naprej.”

V Koper so na srečanje z njo pripotovali zlasti radijci in televizijci, tudi z drugih koncev Slovenije, predvsem z obrobja naše dežele, denimo iz Bele krajine, kjer država, kakor smo slišali, zadnje čase veliko vlaga v bodeče žičnate ograje, nič ali komaj kaj pa v medije.

Drago Mislej Mef z izolskega časopisa Mandrač je med drugim pozval, naj občinskim glasilom onemogočijo status javnih medijev, saj ne dosegajo niti minimalnih standardov za to, pa vseeno prejemajo denarno podporo. Generalni direktor RTV Slovenije Marko Filli je poudaril, da javna radiotelevizija resda ni najbolj gledana in poslušana, vendar ponuja dragocene vsebine, ki se jim komercialna konkurenca ogiba, Neva Zajc z Radia Koper pa je kot mentorica več generacij novinarjev opozorila, da raven kakovosti pri začetnikih strmo pada in da jih ne vzgaja več skoraj nihče; pri njih vse bolj pogreša zlasti “strastno zvedavost”, nujno za dobrega novinarja.

Direktor Primorskih novic Rok Hladnik je naštel vrsto anomalij, ki jih je domači medijski trg prepoln. Na primer, tiskani mediji so deležni najšibkejše državne podpore, pa najbolj zaposlujejo novinarje. Srhljiv je podatek, da v naši državi v petih letih po diplomi zaposlitve ne dobita kar dve tretjini mladih novinarjev, komaj kateri pa je še deležen pravega mentorstva. Vse to zelo načenja medije, je poudaril Hladnik in se vprašal, ali ne bi veljalo novinarstva obravnavati kot deficitarni poklic - je nujen za obstoj naše družbe, vendar žal nič kaj obetaven. Komercialne vsebine bodo zlahka preživele, je še dodal, v imenu javnega interesa pa je treba zaščititi tiste dragocene, ki “nimajo trga”.

Ministrica je po slabi uri razprave odhitela nazaj v Ljubljano, kjer so v državnem zboru obravnavali prav zakon o medijih. Drugim pripombam in predlogom je namesto nje prisluhnil direktor direktorata za medije Klemen Kraigher Mišič.

ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano