Zaradi Ribe drugi rebalans izolskega proračuna

Do včeraj bi morala izolska občina podjetju Riba plačati 1,070 milijona evrov. A tega ni naredila, ker mora občinski svet najprej sprejeti rebalans letošnjega proračuna. V njem bodo predvideli novo zadolžitev, čeprav je bil župan Igor Kolenc še pred enim tednom prepričan, da to ne bo potrebno.

Izolski župan Igor Kolenc Foto: Tomaž Primožic/Fpa
Izolski župan Igor Kolenc Foto: Tomaž Primožic/Fpa

IZOLA > “Kupnino za zemljišče v industrijski coni in pripadajoče obresti bo občina Ribi najverjetneje plačala v petek, po sprejetju rebalansa,” so nam včeraj povedali v občinski upravi. Rok za plačilo je potekel včeraj, toda 1,070 milijona evrov morajo najprej zagotoviti v letošnjem proračunu.

Čeprav so prvi rebalans sprejeli 26. novembra, bodo danes potrjevali novega. Z njim pa bodo znova predvideli 23,03 milijona evrov prihodkov, kolikor so jih že ob sprejetju proračuna februarja letos, medtem ko so novembra to postavko znižali na 21,47 milijona. Predvidene odhodke, ki so jih novembra z 21,64 milijona evrov znižali na 20,15 milijona, bodo danes povišali na 22,78 milijona.

Z novimi številkami bo primanjkljaj znašal 1,070 milijona evrov, v prvi in drugi proračunski različici pa so načrtovali presežek v višini 1,39 milijona oziroma 1,32 milijona.

Župan Igor Kolenc pravi, da so iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč dobili 431.000 evrov manj denarja, kot so se nadejali. Čeprav nimajo vpogleda v seznam neplačnikov, ki ga vodi finančna uprava, so v občini prepričani, da so glavni neplačniki pravne osebe in da jim dolgujejo 338.000 evrov. Občina pa beleži primanjkljaj iz tega nadomestila že štiri leta. “V tem času smo ostali brez skoraj 1,3 milijona evrov,” poudarja Kolenc.

“Najbrž ga bomo sprejeli februarja, čeprav se nanj pripravljamo vse od poletja,” odgovarja župan Igor Kolenc. Tako se je odločil zaradi kriznih časov in številnih sprememb, tudi zakonodaje. Pravi še, da bodo morali pri pripravi novega proračuna upoštevati predvsem dvoje, prave prihodke občine, ki znašajo približno 15 milijonov evrov, in njene finančne obveznosti, čeprav takšna logika izključuje razvoj in naložbe.

Delovanje občin je v zdajšnjih razmerah v državi težko. Občine vse bolj obremenjujejo z javnimi storitvami in socialnimi transferji, država sama pa je nedosledna. “Čeprav bi si morali pri izvajanju pomoči na domu za starejše občane deliti stroške, nam je država naknadno sporočila, da tega ne more poravnati, pa čeprav gre 'samo' za 50.000 do 75.000 evrov letno.”

Občinskemu svetu predlaga, naj nasprotuje zakonu o izvrševanju državnega proračuna za prihodnji dve leti - v delu, kjer zakon določa višino denarja za občine. Povprečnino že nekaj let določajo v nasprotju z zakonom o financiranju občin. Kolenc se z mnogimi župani zavzema, da bi povprečnina znašala 536 evrov na prebivalca in ne 525 evrov, kot predlaga finančni minister Dušan Mramor. Razliko naj zagotovijo z denarjem ministrstev, ki niso predlagala ustrezne zakonodajne spremembe za znižanje stroškov delovanja občin.

MIRJANA CERIN


Najbolj brano