Sklad ne bo več onemogočal postavitev lop

Izolska občina ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov sta vendarle zbližala nasprotujoča si stališča, zaradi katerih je najmanj 500 izolskim zakupnikom grozilo, da bodo morali porušiti lope in druge pomožne kmetijske objekte. Direktorica sklada Irena Šinko je na zboru zakupnikov v sredo zagotovila, da so pravilnik za oddajo zemljišč uskladili z občinskim odlokom, ki opredeljuje velikost pomožnih kmetijskih objektov.

IZOLA > Odlok o PUP za podeželje na izolskih kmetijskih zemljiščih že od poletja 2014 dovoljuje 40 do 50 kvadratnih metrov velike pomožne kmetijske objekte, medtem ko sklad od svojega nastanka leta 1993 ni dovolil postaviti niti enega takšnega objekta.

Poslej bo drugače, je na zboru, ki ga je sklicala Civilna iniciativa za ohranjanje kmetijstva v izolski občini, zagotovila Irena Šinko. ”Pravilnik iz leta 2010 smo spremenili in skoraj v vseh segmentih se ujema z občinskim odlokom, z izjemo enega. Naš pravilnik določa točkovno temeljenje (pogoju zadostijo transportni zabojniki na primer, op. a.), občinski odlok pa ne. Zato bomo pravilnik v začetku februarja spremenili.” Točkovno temeljenje so zahtevali, ker je takšne objekte kasneje laže odstraniti.

Izolski župan Igor Kolenc, ki je vseskozi poudarjal, da sta za obdelavo istrske zemlje potrebna tako objekt za hrambo orodja in strojev kot streha kapnica ali drug način zbiranja vode, zdaj pričakuje, da bo odlok upoštevala tudi piranska območna enota Zavoda za kulturno dediščino. “Na naš odlok je med drugimi dalo soglasje ministrstvo za kulturo,” je opomnil.

Večina objektov na koncu ne bo spornih
Pomožne kmetijske objekte bodo vpisali v zakupne pogodbe ali anekse, a le, če za objekte ni potrebno dobiti gradbenega dovoljenja. Sicer bodo zahtevali gradbeno dovoljenje in podelili stavbno pravico. Šinkova je še zatrdila, da zakupnih razmerij - zaradi spornih objektov - niso prekinjali, ampak le zaradi neplačevanja zakupnine oziroma neobdelanih zemljišč. In v katerih primerih je potrebno gradbeno dovoljenje? Po uredbi vlade predvsem za objekte, večje od 150 kvadratnih metrov.

Bosta torej stališča zbližala tudi občina in zavod za varstvo kulturne dediščine? Na območju izolskega amfiteatra (od Pivola do Belvederja in Strunjanske doline), ki je od leta 1989 zaščitena kulturna krajina zavod namreč dovoli le 15 kvadratnih metrov velike objekte, po možnosti lesene. Zakupniki so vseskozi opozarjali, da so takšni objekti premajhni, zavod pa jim bo, kot kaže, končno prisluhnil.

“Seveda so premajhni, zato za tiste, ki imajo v zakupu večje površine, iščemo rešitve,” je potrdila Daniela Tomšič, vodja piranske območne enote zavoda. Glede rešitev je omenila dve možnosti: spremembo občinskega odloka ali sprejetje posebnega akta za ureditev kmetij na območju amfiteatra. Velikost lop so sprva tako zelo omejili, ker dobivajo po 400 vlog zakupnikov na leto. Eni bi legalizirali že zgrajene objekte, drugi bi postavili nove, nekateri menda tudi do 70 kvadratnih metrov velike. “Kakšna bi potem postala krajina?” se je vprašala Tomšičeva.

MIRJANA CERIN

---