“Zakon je hujši od madžarskega”

“Spet se spreminja zakon o tujcih, ki prinaša pravno podlago za uvedbo izrednih razmer,” je včeraj opozorila Neža Kogovšek Šalamon iz Mirovnega inštituta. Predlog zakona v teh dneh pretresa koalicija, vlada pa ga na spletu še ni objavila.

Novi zakon o tujcih naj bi našo državo povsem zaprl za 
begunce. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Novi zakon o tujcih naj bi našo državo povsem zaprl za begunce. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

PORTOROŽ > Kljub napovedani udeležbi notranje ministrice Vesne Gjörkös Žnidar, ki naj bi včeraj nagovorila sodelujoče na pravniških dnevih v Portorožu, se to “zaradi neodložljivih obveznosti” ni zgodilo. Tako v sekciji, ki je obravnavala vprašanja begunske in migrantske krize, ni bilo nikogar iz notranjega ministrstva, ki bi lahko odgovoril na odprta vprašanja.

Je pa Neža Kogovšek Šalamon iz Mirovnega inštituta opozorila, da novela zakona o tujcih v primeru t. i. izrednih razmer predvideva popolno zaporo meje, tudi v primeru prosilcev za azil, kar ni v skladu z Ženevsko konvencijo. Izredne razmere bi lahko država podaljševala za šest mesecev, brez končnega roka, novela pa bi uzakonila tudi množična vračanja. “Primer je hujši od madžarskega,” je dejala Neža Kogovšek Šalamon. Vprašala se je, kako bodo oblasti utemeljile izredne razmere, ki jih celo ustava dopušča le izjemoma, po njeni oceni pa gre tudi za kršitev mednarodnega prava. Ministrstvo namreč, kot je dodala, zakonski predlog utemeljuje s tem, da bi lahko prišlo do nevarnosti za javni red in mir, sklicuje se tudi na javni dolg in BDP, skratka na to, da Slovenija ni dovolj bogata, da bi lahko prenesla prihod večjega števila tujcev.

Notranje ministrstvo je včeraj objavilo predlog novele zakona o nadzoru državne meje. Med drugim ga utemeljuje s tem, da je nujno zaradi zaščite prebivalcev, premoženja in varnosti migrantov vzpostaviti učinkovit nadzor nad nenadzorovanim prehajanjem schengenske meje. Zato morajo tudi lastniki obmejnih parcel omogočiti policiji prost dostop, pa tudi postavitev tehničnih ovir. Bodo pa lastniki teh parcel po novem upravičeni do nadomestila, če svojih zemljišč ne bodo mogli uporabljati več kot dve leti.

Neža Kogovšek Šalamon je pojasnila, da je azilni sistem v Evropi, za razliko od migrantskega, dokaj poenoten.

Pravna stroka, vsaj za zdaj, ni kaj dosti vključena v širše urejanje vprašanj migracij. Vendar je pravni sistem v času množičnih migracij 2015/2016 izginil. Glavni namen držav, ki so organizirale tranzitni koridor je bil, da migranti čimprej zapustijo njihovo ozemlje (s Slovenijo vred). Migranti v državah tega koridorja sploh niso imeli možnosti, da bi zaprosili za azil. Vlogo tihotapcev so praktično prevzele države. Zakonska pravila so bila v tem času suspendirana, bile so izredne razmere, čeprav jih države, z izjemo Makedonije in Madžarske, niso razglasile. Države so se odzivale dnevno in postavljale pravila, ki so jih nadgrajevale z meddržavnimi dogovori.

SILVA KRIŽMAN


Najbolj brano