“Za varnost in svobodo gre”

Izolski kulturni dom je bil sinoči tako poln kot ob nedavnem koncertu Siddharte, čeprav so namesto rockerskih zvezdnikov gostili Milana Kučana, zadnjega predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije in prvega predsednika Republike Slovenije. Z njim je “na štiri oči” pokramljal Boris Kobal, v. d. direktorja izolskega Centra za kulturo, šport in prireditve.

Milan Kučan se je sinoči v Izoli z Borisom Kobalom pogovarjal 
tudi o begunski krizi in zadnjih terorističnih napadih v 
Parizu.  Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Milan Kučan se je sinoči v Izoli z Borisom Kobalom pogovarjal tudi o begunski krizi in zadnjih terorističnih napadih v Parizu.  Foto: Zdravko Primožič/Fpa

IZOLA > Že uvodoma sta se dotaknila begunske krize in zadnjih terorističnih napadov v Parizu. Milan Kučan je opozoril, da bi morali poiskati prave odgovore na naslednja vprašanja: “Kaj se je zgodilo po 11. septembru ter po intervencijah v Iraku, Siriji in Libiji? Ali je možna nekonfesionalna država v arabskem svetu? Ali je terorizem vzrok ali posledica?”

Po njegovem je posledica. “Po 11. septembru se je zastavilo vprašanje varnosti ali svobode. Posledica tega je, da v zadnjem letu poslušamo, kdo vse komu prisluškuje. Ampak ko se tisti, ki imajo moč v rokah, na to navadijo, se temu težko odpovejo. Ravnovesje med varnostjo in svobodo dolgoročno ne sme biti porušeno.”

Za razliko od drugih politikov Kučan pri 74. letih še ni objavil svojih spominov. 5. novembra pa je izšla njegova biografija Milan Kučan, prvi predsednik izpod peresa zgodovinarja dr. Boža Repeta.

Poudaril je geostrateške odnose Rusije in ZDA v državah, od koder prihajajo begunci (češ da se tam ti interesi srečujejo, pa tudi razhajajo) in interes orožarske industrije (“orožje je prav od tistih, ki se borijo zoper terorizem”). Predvsem pa se je vprašal, ali so države danes suverene in kdo resnično upravlja s svetom.

Načeloma ni pristaš postavljanja ograj. Te je doživel že kot otrok, ko so Madžari po drugi svetovni vojni v Prekmurju postavili visoko žično ograjo varšavskega pakta vzdolž slovenske (tedaj jugoslovanske) meje. In ko se je vprašal, ali je EU zgolj gospodarska skupnost, saj med njenimi članicami ni solidarnosti, je potegnil še eno analogijo. “V primeru nekdanje Jugoslavije se je pokazalo, da enotni gospodarski trg ni dovolj.”

MIRJANA CERIN


Najbolj brano