Za preprečitev redukcij vode v Istri gre letno milijon evrov

Slovensko Istro pomanjkanje vode pesti vsako poletje, tako zaradi suše kot zaradi turizma, Rižanski vodovod pa mora tako vsako leto nameniti milijon evrov, da na tem območju ne pride do redukcij, je na današnji okrogli mizi opozorila Sara Milenkovski. Zaradi podnebnih sprememb pa bo v prihodnje na voljo še manj vode, opozarjajo strokovnjaki.

Izvir Rižane poleti zagotavlja le 17 odstotkov vode, preostanek so v Rižanskem vodovodu primorani kupiti, bodisi 
od Istrskega vodovoda v sosednji Hrvaški bodisi iz Kraškega 
vodovoda. Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Izvir Rižane poleti zagotavlja le 17 odstotkov vode, preostanek so v Rižanskem vodovodu primorani kupiti, bodisi od Istrskega vodovoda v sosednji Hrvaški bodisi iz Kraškega vodovoda. Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > Izvir Rižane poleti zagotavlja le 17 odstotkov vode, preostanek so v Rižanskem vodovodu primorani kupiti, bodisi od Istrskega vodovoda v sosednji Hrvaški bodisi iz Kraškega vodovoda, je na okrogli mizi, ki jo je gostila Fakulteta za humanistične študije (FHŠ), pojasnila predstavnica Rižanskega vodovoda Sara Milenkovski.

Edini v Sloveniji, ki morajo vodo kupovati

Med mogočimi rešitvami bi bile vodna zajetja oziroma akumulacije. Prvi mož vodovoda Zdravko Hočevar je ob tem spomnil, da so pred leti že imeli v načrtu postavitev zadrževalnika pri Kubedu, vendar si je država nato premislila in so projekt morali opustiti.

Kot je še opozoril Hočevar, so edini v Sloveniji, ki morajo vodo kupovati. Pri tem se je vprašal, kaj bi rekli turisti, če bi poleti v Portorožu zmanjkalo vode. Po njegovem bi to imelo tudi precejšnje posledice za gospodarstvo regije.

Prav zaradi mačehovskega odnosa države v Rižanskem vodovodu razmišljajo o postavitvi desalinizatorja, in sicer kot dopolnilnega vira vode. Sprva bi v koprski marini postavili pilotno napravo, prava vodarna za razsoljevanje pa bi kasneje stala v izolski industrijski coni.

Napovedi niso obetavne

Tudi napovedi znanstvenikov niso obetavne. Kot je navedel Gregor Kovačič z oddelka za geografijo FHŠ, se kot posledica podnebnih sprememb v Istri pričakuje naraščanje temperature za 0,3 stopinje Celzija na desetletje. Naraščanje temperatur bi pomenilo več izhlapevanja, hkrati se zmanjšuje tudi skupna letna količina padavin. Vse to se bo poznalo v manjših pretokih rek, zlasti v poletnih mesecih, je opozoril Kovačič.

Posledice pomanjkanja vode čutijo tudi kmetje. Irena Vrhovnik iz koprske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je opozorila, da so bile ob sušah v zadnjih letih močno prizadete tudi na sredozemsko podnebje najbolj prilagojene kulture, kot sta na primer oljka in vinska trta.

Zato kmetje po njenem mnenju nujno potrebujejo namakanje. Žal so prepuščeni sami sebi pri nakupu namakalne opreme, tudi birokratski postopki so zelo zapleteni, je poudarila. "Sramota je, da pri vodnatosti, kot jo imamo v Sloveniji, nismo sposobni narediti zadrževalnikov," je dejala.

Na okroglo mizo so povabili tudi predstavnike državnih inštitucij, ki pa se dogodka niso udeležili.

STA


Najbolj brano